Voinik vo Nailoshite Godini

Togash Anglia sakashe da si ga trgni ninata voina sho ga imashe vo Grcia i da ga zastani pomoshta sho mu ga pushvashe na Grcia za voinata. Oti vo Grcia togash stavashe golema krazhba. Sho pushvashe Anglia za nas voinicite nogu troa stignuvashe do nas.

Anglia mu veli na Grckio parlament "Jaska imam nogu poveke voina ot vashta. I ne ardja toku stoka koku ardja za vas." Togash Grckio narot beshe ogladnat. I ne pulea sho pravea oficerite sho bea na stokata da ga delat po brigadite. Poike ot polovinata ga kradea i ga prodavae.

Mi raspravashe brachet mi Tanas. Toi beshe vo Solun na glavnite storoi sho ga pushvae stokata za sati voinicki brigadi sho bea po cela Makedonia i po Trakia. Doshle nekoi pat chetiri golemi kamioni tovareni samo plachki za voinicite. Beshe na vecherta i veli "Nemozheme da gi rastovarime. Togash gi ostavime za utre denta. I koga staname ranoto kamionite bea ispraznati."

Golema krazhba stavashe i Anglia nemozheshe oshche da ga poddrzhva Grckata voina. Togash se potfati Amerika da prezemi za da ga poddrzhva Grckata voina so obleklo rana i so oruzie. Presiden vo Amerika togash beshe Truman i sekretar za nadvoreshni raboti Marshal. Togash Marshal izikvi eden plan vo Amerikanckio Kongres koa drzhava e vo losho polozhenie ot komunizamo i mozhi da pokazhi oti komunisteto vo ninata drzhava se poveke ot sheese na stoto ke dobie golemo pomosh ot Amerika za da mozhi da go pobedi komunizamo.

Amerika togash se plasheshe ot komuniskite partii na sfeto. Nogu drzhavi vo Evropa stanae komuniski. Chaina vo Azia puleshe oti za brgo vreme ke padni pot rakovolsfoto na Komuniskata Partia na Mau Ce Tunk. I zatoa doidoa da ga potkrepat i Grcia da ne stani komuniska drzhava.

Oti pulea revoluciata vo Grcia beshe nogu silna. Togash vo Grcia stanae nogu promeni. Se smenae nogu parlamenti.

Proleta vo Mai mesec umre caro Giorgi. Velea oti go otrula zhenata na brat mu Pavle za da go zemi carsfoto mazhot mu. Zhenata na princo Pavle beshe Germanka, vnuka na kaizel. Se vikashe Frederika. I nogu vesnici imae pisano oti bila ponapre chklen vo fashiskata organizacia na Hitler pret da ga zemi Pavle za zhena.

Vo toa vreme stanae promeni i vo partizanite. Se naznachia da se vikat Dimokracka Voina na Grcia. Marko Vafiadi go preze rakovolsfoto na sati partizani. Go naznachia za general.

Ama so sekretaro na partiata Niko Zahariadi ne se godea za nogu neshcha. Zahariadi sakashe da ga soberi sata partizancka sila vo planinata sho se vika Gramos, blizu do Albania. I da udrat vo nekoi grat da go zemat i da formirat nin parlament.

Marko mu veleshe "Aku se soberime na edno mesto Amerika toa cheka. Ke ne izgorat so avionite i so topovite. Podobro ke bidi da vodime borba aramicka, koshcho se boreme do sega, dur da ga prepastime i Amerika koshcho prepasti Anglia."

Zahariadi ne se soglasfashe so na Marko ideate. Imashe napraveno golemi greshki ponapre i sega vaja greshka sho misleshe da ga pravi beshe naigreshnata. Amerika toa go chekashe, da se soberat na edno mesto za da mozhi da gi sotrichi so bombite i so topovite.

Po brgo ponapre beshe nogu losho za voinata. Udirae partizanite na edno mesto. Otamo begae. Odea na drugo mesto. Voinata ne znaeshe deka da odi.

Ponapre na Marko plano beshe podobor ama Zahariadi ne se soglasfashe na shto javashe na ninata idea i ko rakovoditel sho beshe na Komuniskata Partia trebashe sati nego da go slushat. I togash pochna da se berat sati partizani vo Gramos. Ot Evro partizanite preku Bogaria i preku Jugoslavia stignae vo nashte mesta. Otamo otidoa vo Gramos. Isto stavashe i ot drugite mesta. Gramos i cela taja okolia ga velea Elefteri Elada, Slobodna Grcia.

Po drugite mesta ostanae nogu mali grupi partizani koku da mu pravat trobol na voinata i na policiata. Golemata sila se sobra vo Gramos i vo nashte mesta vo planinata Vicho. Nie sho beme voinici vo Trakia i vo istochna Makedonia za nas beshe nogu dobro. Nemame nogu partizansfo vo tia mesta. Stavae borbi i vo tia mesta ama ne koshcho stavae vo Gramos i vo Vicho.

Togash go preze carsfoto vo Grcia princo Pavle i Frederika stana carica. Za general na sata Grcka voiska go naznachia Aleksandro Papago. Papago beshe nogu seriozen. Ponapre nekoi voinik ako zaginvashe neshcho mu davae drugo. Ot koga preze Papago zapovedi toi sho ke go zagini da go plati.

Vo parlamento imashe prezeno za presedatel eden ot starite lideri na Venizelcka Partia. Imeto mu beshe Sofuli. Se praveshe Dimokratin ama neshchata sho stanae vo ninoto vreme bea nogu poloshi ot na drugite sho bea pred nego.

Togash ga otvoria nisiata Makroniso za apsana. I tamo gi nosea sati voinici sho bea Dimokrati i nogu drugi sho ne bea smeshani vo nikakva politika. Gi nosea tamo da gi biat, da gi machat, za da potpishe edna kniga oti ponapre bile komuniste i sega se otkazhve. I potpishve ot sega onaka ke bide dobri. Toa go praveshe Grcia za da mu dokazhi na Amerika oti Grcia se namerva vo losho polozhenie ot komunisteto i treba da mu se pomozhi. Navrtvae lugie da potpishat takvi knigi sho nemae nikakva idea sho se veli komunizam.

Shpioni ot seloto gi nadupvae za nishcho i gi zevae bes da opite dali e istina toa sho go veli shpiono. So iliadi voinici i oficeri bea zatvoreni vo taja ada.

Ime tamo eden moi priatel i komshia, Laze Trpchef. I toi raspravashe oti tamo imalo tri hiliadi voinichki oficeri. Ne mali oficeri toku ot tagmatarhi na gore bile toku iliadi zatvoreni ot tagmatarhin na gore nose zlatni zvezdi. Bashka sho imashe poike iliadi pomali oficeri i bashka prostite voinici.

Ot nashto selo imashe premnogu zatvoreni.

Golema maka vidoa. Sekoi den gi biea, mu davae bakalera da jade, i voda ne gi ostavae da pie. Tamo nemashe voda. Ga nosea so brodovi vodata.

Nogu umirae ot nogu boi sho mu davae. Ama umirashe nekoi mu vrzvae eden teshki kamen na tilo i go frlae vo morieto da go izedat ribite.

Nogu ne sakae da potpishat oti ne samo sho trebashe da potpishish i da rechish oti beshe komunis, toku trebashe da nashpionish i nekoku ot seloto tvoe sho se komuniste.

Stavae golemi kriminalcki raboti. Imalo eden tamo sho gi bieshe. Se vikal Foti. Aku nekoi voinik mu vikal Foti, go fatvashe da go bie i mu veleshe "Ne me vike Foti. Me vike Fotaki."

Nekoi vikni mu Fotaki. Fati go da go bie, i rechi mu "Mi se biesh peza." Koga gi biel gi opitval dali se zheneti eli ne. Rechi mu oti ne sum zhenet a taka partiata ne te ostavi da se zhenish.

Drukio sho slushashe sho govore so prvnio koga go zevashe da go bie i nego go opitvashe dali e zhenet eli ne. I toi mu veleshe oti sum zhenen i na nego mu veleshe "Zhenet choek se zamesha vo partiata" i pochni da mava na nego.

Nogu ot nogu boi se iservae vo pantalonite. A drugi se bluae i gi navrtvae da ga izlizhat bluatinata. Nogu gi pikae vo vreshche i gi pikae vo morieto i pa gi zvavae dur da kandise da potpishe.

A koga potpishvae gi pushvae vo Gramos da se bie so partizanite. Nogu begae ot voinata i odea so partizanite. Togash imashe organizaci vo voinata i nogu oficeri begae so se voinici i odea se skluchvae zaedno so partizanite.

Ima pisano eden buk eden sho beshe vo Makroniso. I tatko mu beshe golem oficer vo policiata vo Athina. Raspravam za nego vo poprvite stranici. Deteto sho go ima pisano buko go imam pisano imeto na druga stranica. I pak go pisha sega za nekoi ako saka da go pobara buko da vidi kakvi maki trgae tia sho bea zatvoreni vo Makroniso. Imeto na toi sho go pisa buko se vika Kiriakos Diakogianis, i na buko imeto mu e Skilanthropi. Ima dve kuchinia na buko oblecheni vo voinichki plachki.

Rasprava za nogu raboti vo toi buk. Pishi na edna stranica koga go biea nega se ispostral ot boi vo gashchite.

Imalo tamo nekoi sho bil ponapre partizan koga bea Germancite vo Grcia i setne stana nailoshio fashist go imae vo voinichkata policia. Imeto mu bilo Hazimihas. Koga maval ne pulel deka mava. Ne pulel nitu koi e pred nego. Na nogu voinici mu gimal skrsheno nozite.

Vo Makroniso imae doneseno i nogu civilen narot, zheni i mazhi. Ga biele nekoa chupa padnata nazemi. I otishol Hazimiha so zapalena cigara da ga gori. Mu gi isparal fustanite da ga gori po mrshata. Ga zavrtil na pleshchi za da ga gori so cigarata po gradite. Koga ga vishol i odma stanal i da vika. Si go izgubil umo. Chupata mu bila prva bracheda. Ne znam koku meseci go imae na spitalieto dur da si go soberi umo.

Kazhvae i nashite Neretci sho bea tamo za eden sho imam pisano na poprvnite stranici sho beshe vo Neret vo partizanckata policia koga Germanci bea vo nashte mesta. Toi gimashe otepano sheste Nevolci. Istio ga imashe zaklano vo golema padina edna zhena na Digala ot Nevoleni. I sega beshe tamo vo voinichkata policia i gi bieshe zatvornicite.

Chetiriesta i sedma godina partizansfoto beshe nogu silno i Zahariadi ne davashe zapovet da stani mashovna revolucia vo gradovite i vo voinata. Oti togash poiketo voinici bea organizirani i koshcho pisa ponapre nogu begae i odea so partizanite. Zahariadi go napadinat i ninite borci sho bea vo planinata, ima pisano eden partizancki oficer, lazhovnoto ime sho mu beshe Aminda, so nego i so Goche koga imame odeno vo Lerin da gi udrime Germanci. Toi pishi Zahariadi chekashe da ne sotriche Amerikanckite bombi setne bes nikakva sila da pravime borba bes narot. Ima golemo pravo za toa sho pishi vo ninio buk oti i nie sho beme vo voinata chekame den za den da se digni revolucia.

I ot natre ot gradovite doidoa Amerikancite. Turia nogu para vo Grcia. Otkupia nogu narot. Pochnae da ga platvat i voinata. Mu davae i pari na familite. Tia sho imae mazhi vo voinata i drugite sho bea slezeni ot selata vo gradishchata zevae sekoi mesec plata.

Esenta chetiriesta i sedma godina jaska mu pobara na mojo lohago da me pushchi nekoku dena da oda da si ga vida familiata. Mi pozvoli da seda vo Lerin samo chetiri dena. Ne davae da sedish poike vreme oti togash stavae nogu borbi krs cela Grcia. I beshe nogu machno da patuvash so treno eli so voinichkite armobili. Partizanite gi fatvae glavnite patishcha i nogu voinici imae fateno.

Vo istochna Makedonia blizu do Seres pot planinata sho se vika Belesh imae fateno dva trenoi i gi zapalia. Klavae i narki na liniata za koga ke pomini treno da eksplodira. I togash drzhavata dade zapovet. Eden vagon, edna kola sho se veli po nashe, da odi pret mashinata na treno, prazna. I ako ima nekoa narka na liniata da eksplodira samo toi vagon. Dzadnio vagon na treno sat beshe napraven so cimento. I natre odea destina voinici. Imashe napraveno dupki okolu i mashinganite naredeni okolu akoto go zastanat na nekoe mesto treno partizanite za da mozhat da se biat ot natre.

Beshe nogu losho i zatoa ne sakae da ne pushvat da si odime po doma.

Lohagoto moi me sakashe oti mu gi preprave plachkite. Mi veli "Ke te pushcha ama da ne si odish vo seloto i da patish i ti neshcho ku Petre Fostiropulo ot Peshoshnica. Da sedish vo Lerin."

Imashe i eden druk ot Athina. I toi si odeshe vo Athina. Beshe ot postarite voinici. Beshe ucheno dete i toi ni beshe na nashto loho sho se grizheshe za jadenieto da kupva neshcho drugo bashka otoa sho go davashe drzhavata. Tia voinici sho ga pravea taja rabota na Grckio ezik se velea sitiste. Imeto mu beshe Kritikos Dimitrios. Beme dosta poznati oti na nogu ot ni mu gi preprave askerckite plachki.

Se kachime na edna voinichka kola sho odeshe ot Paranesti za vo Drama, i ot Drama ke go fatvame treno sho gredeshe ot Aleksandrupoli za vo Solun. Stigname na stasiono sho e vo Drama. Slegome tamo i trebashe da go chekame treno nekoku saati sho ke gredeshe ot Aleksandrupoli.

Jaska si go ime zaboraveno tiketo sho mi go imae dadeno za treno za da patuvam bes da plata. I mu kazhvam na Dimitri oti ke se vrata naza vo Paranesti da si go zema tiketo. I koga ke pomini treno ot Aleksandrupoli pak ke se vrata.

Imashe dosta vreme. Mozhe da prestigna pak togash ot Solun. Treno sho odeshe za vo Aleksandrupoli posle eden saat ke pominvashe po tamo. Mi veli "Dobro. Odi. I na vecherta pak ke se stanime tuka. Jaska," mi veli, "ke oda natre vo grado da go vida sitiarhino sho e za nashto tagma."

Imeto na nego ne mu go umam ka se vikashe. I toi beshe uchen. Imashe skolcka diploma. Imashe zavrsheno tragofska skola. I toi beshe chklen vo Komuniskata Partia i lider na partiata vo nashto tagma. A pak Dimitri, mojo poznat, toi beshe lider vo nashto loho. Nie ne gi znaeme sho rabotae, ot setne ga naukome ninata istoria.

Otide Dimitri natre vo Drama. Jaska cheke na stasiono za da go fata treno. I po malu vreme go pula Dimitri uplashen, menato i liceto. Si gredi i mi veli "Nemoi da se vratish vo Paranesti oti ke stani nogu losho sega za nashto tagma. Ke se fate nogu voinici."

Go opitvam "Oti da se fate?" I mi veli "Koga otidu vo grado mi kazae oti edno nashe loho sho beshe vo Papades sato loho otide so partizanite." Toa beshe ftoroto loho vo nashto tagma. I lohagos beshe eden ot Athina, se vikashe Politis Dimitrios. I mi veli "Se fati sitiarhino sho ni beshe na nashto tagma i go ime zatvoreno."

I togash mi kaza oti toi beshe lidero vo tagmato na partiata. I sega koga ke pochnat da go machat mozhi da ne javi sati sho sne vo partiata. I zatoa mi veli "Plati si na treno i begai." Go opitvam "Koga stana voa neshcho?" Mi veli "Sega. Predi eden saat izbega lohoto. Se otepae i nekoku oficeri i voinici sho ne sakae da ode so partizanite."

Ka mi reche taka otidu na stanciata, si poseku tiket za Solun i ne se vrati naza vo Paranesti.

Dimitri ne go traeshe dusha da sedi pri mene na stanciata toku se vrati naza vo grado da nauchi sho stava. Posle nekoi saat se vrati naza nogu uzhalan. Go opitvam "Sho stava?" I mi veli "Sitiarhino sho go fatia edno go zatvoria. Predi da pochnat da go machat, so briche si gi posheche zhilite na racite i umre."

I mi kaza oti bile nogu poznati oshche mali deca koga odele na skolie.

Go fatime treno ot Drama. Stigname vo Solun predi da se stemni. Otidome na mestoto deka se berea voinicite za spanie i za jadenie tia sho bea patnici sho odea ot edno mesto na drugo. Se veleshe po Grcki kendro dierhomenon. Otidome tamo da se javime i da opitame koga ke mozhime da patuvame.

Oti togai nemozheshe koga sakash da begash. Dva pati nedelata imashe kamioni askercki sho odea za vo Kozheni i za Lerin. Se berea sati zaedno, voinichki kamion, politichki aftobusi i nogu drugi, i ga velea falanga. Odea napre voinicki mali armobili i pulea da ne ima kladeni narki na pato.

Se berea poveke ot stotina askercki kamioni i armobili politichki aftobusi i sati zaedno trgnuvae. So ni odeshe i edno loho. Voinici gi beshe stra partizanite da ne mu go fatat pato. Na nogu pati toa imashe stanato. Nogu askercki armobili i kamioni golemi imae fateno partizanite i gimae izgoreno.

Ka otidome tamo vo kendro dierhomenon mene mi vele posle dva dena ke ima falanga za vo Lerin. Na moio drugar mu rekoe utre denta mozhi da odi za vo Athina so treno sho bega ranoto.

Ka sfrshime taja rabota izlegome da rashetame krs grado. I tamo pulime voinicite i voinichkite oficeri jade i pie i ne mu e gaile sho stava nadvor po planinite i po selata i pomalite gradovi.

I togash priatelo mi veli "Puli sho stava tuka vo Solun. Nie se tepame po planinite i via neme abar sho stava nadvor." I mi veli "Ne te znam kakva misla imash ama ke ti recha neshcho oti te znam sho si dobor. Nemoi da izbegash ot voinata oti da znaesh partizansfoto ke ga zagubi borbata. Aku ti se puli sega toku silno ovaja borba sho stava sega stava so selanite sho ne znae sho se veli komunizam. Tia sho treba da se borat, proletariatoto Grcko, sedi vo gradishchata bes da pravi nikakva revolucia vo grado, da frla bombi na via tuka sega sho jadat i piat."

I jaska go opitvam "Zasho stava voa neshcho proletariatoto ne saka da se bori?"

I mi veli "Slushai tuka. Jaska ot mlat uchitel koga ode vo universiteto se ime pisano da bida chklen na partiata. I toi priatelo vo Drama sho si gi poseche zhilite na racite i umre vidome nogu greshki sho napravia nashite rakovoditeli. I oshche greshki pravat. Ne zapovedve da zbuhni revoluciata ot gradishchata da ne mu se rasipi raato. Chekat na selanite da ga vodat borbata. I taka nashata partia ima rasceplenie. Poveketo ot nashto proletariato se nogu ogorcheni so liniata sho ga tera partiata. I taka ne sakat poftorno da gi zemat pushkite oti gi imae i mu gi predadoa na Anglichanite. I zatoa sega ne vlegvat vo borbata."

Ovia lafoi sho mi gi reche bea istincki i nogu pravi. Koshcho reche taka beshe i taka stana. Izgubi borbata i zagina tuku narot zabadia. Zhenite i maikite vo Grcia se oblekoa vo crna nosia za glupavite greshki sho gi napravia nekoku nesposovni lideri na Komuniskata Partia.

Drukio den Dimitri go fati treno za vo Athina. Jaska ostana oshche dva dena vo Solun. Otidu go naidu brachet mi Tanas. Toi tamo sluzheshe. Spa edna vecher kai ninite askercki kasarmi i vidu oti ninata zhivot beshe nogu podobra spretu nashta. Nemae nikakva stra da se plashe da ne gi udre partizanite.

Posle dva dena jaska stigna vo Lerin. Naidu nekoko Neretci sho bea slezeni vo Lerin za da si kupat neshcho. Mu pushchi abar po ni da slezi zhenata vo Lerin. Drukio den sleze. Sedi vo Lerin nekoi pet dena. I trebashe poftorno da se vrata naza pri tagmata vo Paranesti.

Togash zhenata mi kaza oti nekoku deca ot Neret sho gimae zeno partizanite se otepae. Dva bea ot nashata mala, Petre Donichin i Petre Shabailef. Petre Shabailef se otepal nat Turie na rido.

Mi kaza i oti se otepal i Petre Postolof. Petre Postolof beshe voinik. Ne beshe nogu daleku ot deka beme nie. Toi beshe vo grado Seres so drugi nashi Neretci sho gimae zeno nekoku meseci ponapre od nas. Koga vleze chetiriesta i shesta godina Petre i Argiri Markof bea zaedno i si pushfame knigi koga jaska be vo Sufli. Ot koga se prefrlime vo Paranesti neme dobieno pismo ot Petre i ot Argiri. So Petre beme komshi. Kukite ni bea karshi na karshi.

Mi kaza zhenata ot koga otidu asker jaska po malu vreme partizanite go otepae Vasil Tolef. Toi beshe togash poliak, i neshcho kazhval vo Neret na policiata deka ima partizani. Go fatile nekoi den i go otepale.

I taka pochna nasheto selo da dava poftorno zhrtvi koshcho se tepae vo starite godini.

Se vrati jaska poftorno vo moito tagma. Naidu da lipce dosta ot postarite oficeri i voinici. I rekoa oti gi pushchile za odmor naza vo gradishchata oti bile nogu vreme nadvor po planinite. Nogu ot ni gi pushchia vo Makroniso.

Doidoa vo tagmato pomladi oficeri togash izlezeni ot voinickoto skolie. Moio lohagos ne go smenae.

Vo lohoto nashe doide eden voinik sho sluzheshe vo Seres. Ne znam zasho go imae prefrleno vo nashto tagma i go kladoe vo nashto loho. Se opozname i me opita ot koe mesto sum jaska. Mu vela "Jasum ot Lerinckite sela." I mu vela "Sum ot seloto Neret, Polipotamo sho se vika sega."

Mi veli "Dali go znaesh Petre Postolof i Argiri Markof?" Mu vela "Gi znam jobata. Petre mi beshe komshia i priatel." I mi veli "Dali nauchi sho stana so tia dvata i so nogu drugi voinici sho bea isluzea vo Sereshkata okolia?" Mu vela "Nauku samo za Petre oti se otepal."

I pochna da mi rasprava sho stana vo Seres. Mi veli "Argiri Markof beshe nosokom na spitalieto askercko vo Siderokastro." Staroto ime na Siderokastro mu beshe Dimir Hislar. "Tamo beshe Argiri. A Petre," mi veli, "ni beshe postadjia na tagmato. Imashe motor baik i odeshe nogu pati i vo Solun."

I mi veli "Se otepal nekadesi nat Seres eden partizan i toi beshe politichki komisar. Se naidoa nogu dokumenti pisani sho gimashe vo torbata, koi lugie ot grado Seres i ot Siderokastro se chklenoi vo Komuniskata Partia. Se naidoa pisani i nogu iminia ot voinicite. Se naide imeto na Argiri oti toi e lidero na partiata vo voinata; i Petre Postolof oti bil skrishno postadjia ne samo na voinata toku i na Komuniskata Partia sho odel se stanval vo Solun so liderite sho bea na partiata vo Solun. Koga se fatia dokumentite odma javia vo Seres i gi fatia sati tia iminia sho bea pisani. I ne znam na koku meseco se godea partizanite da udre vo grado i voinata ot natre da mu pomozhi. Imashe nogu dokturi i avokati sho bea vo partiata. Se fatia i premnogu" mi veli "voinici togash."

"Petre se zgodi da bidi vo Solun i koga si gredel naza go fatia na pato. Go kachia na eden askercki kamion, nie gi veleme chemsoi. Go klasle i motor baiko vo kamiono." I mi veli "Ne znam chisto i tochno da ti kazha ka se otepa Petre. Edni veli rekoa oti odma koga go fatile nekoi lohagos sho bil pushchen da go fati go izvashol pishcholo i odma go otepal. Drugi kazae oti koga bile kacheni na kamiono Petre stoel zat motor baiko. Koga odele po pato imalo nogu dupki pato i na nekoa dupka pominal kamiono. I nogu se zamrdal sat kamion i togash se udril Petre vo gradite nogu losho ot ninio motor baik i po malu vreme umrel. Koe tochnoto nemozha da ti kasha."

Mi veli "Ako ga gi fatia sati voinici go fatia i Argiri." I sakae da go zanesat vo Solun da go sudat na voinichki sut. A nogu gi otsudia vo Seres. Edni odma gi ubia. Drugi gi sudia da lezhat aps za cela zhivot. Go kachia Argiri na treno i so nego imashe triestina voinici da go chuvat. Kinisal treno i pret da stigni deka e Doiranckoto Ezero vrvi treno pokrai edna izripina i pokrai edno dere. E dosta visoko sho vrvi liniata pokrai toa dere i treno odi dosta brzo na toa mesto oti nema sho da go precheka. I tamo Argiri skokna ot treno.

Voinicite pochnale da frle po nego so pushkite. Oti treno begashe so golema sila nemozheshe da zastani. Mozhi i voinicite da pluskae na vetro. I Argiri kurtuli. Tamo ima edno mesto sho ima nogu gnasna planina koito nemozhish krs nea da pominish, samo so trnie i so kapinie. Se skri Argiri tamo.

I doshol skrishno vo Solun. Tamo se javil na Komuniskata Partia oti toi imashe sfrska ponapre so partiata preku Petre Postolof. Koga otishol tamo mu rekol oti saka da si odi vo Neret. I togash tia go pushchile so nekoi askercki kamion sho odel vo Lerin da nosi stoka za voinata. I Argiri mu rekol na tia sho go zea vo kamiono predi da stigne vo Lerin da go sleze kai seloto Armenoro. I taka stana. Koga stignae kai Armenoro go slegoa i Argiri si doide vo seloto.

Ovia raboti mi gi raspravi voiniko koito lichno gi znaeshe jobata Argiri i Petre.

Posle ot koga zavrshi partizansfoto nauku ot nashi selani sho bea partizani koga stignal Argiri vo seloto odma partizanite go fatia i go drzhele pot zatvor. Edni vele oti go biele. Ne se vervae na nego. Si mislea da ne e pushchen po na fol ot voinata i da mu napravi neshcho losho. Imashe nogu ot nashite selani sho bea partizani i ninite famili vo staroto vreme trgae nogu na Bogarcko. I oti Argiri beshe ot Kapalichoa mala si mislea i Argiri da ne gima ideite sho gimae starite.

Ne znaee kakvi maki vide Argiri duri da stigni vo seloto. Koga naukoa za nego kakvi maki vide i sho beshe vo voinata go ostavia sloboden i da bidi pak nosokom vo partizanite. Go pushchia vo Prespa i tamo nekoi den otishle aroplani da frle bumbi. Argiri bil skrien pot nekoi most. Padnala tamo blizu nekoa bumba i Argiri se otepal. Posle tri godini maika mu otide, mu gi donese koskite vo seloto pak.

Petre Postolof e zakopan vo edno selo vo Halkidiki koito se vika Lahana.

Ot koa se vrati jaska ot Lerin posle tri nedeli me vikna lohagoto vo ninio ofic. I mi veli "Soberi si gi sati plachki, zemi si ga pushkata i ke odish vo Drama, na taksiarhiata dikitiata sho ni e na tagmato." Mi veli "Te pushva za nekoku vreme vo Drama. Tamo na taksiarhiata ima eden terzia, i ke mu pravi dva politichki kostumi na nashio dikitia. I te pushva i tebe tamo da mu pomozhish taksiarhiata." Po Makedoncki se vika brigada, i tagmato se vika batalion.

Otidu tamo da mu pomozha na drukio terzia sho beshe tamo. Toi beshe ot grado Seres. Pochname da mu gi shieme kostumite na nashio dikitia. Oti sakashe da si odi doma pri familiata za nekoa nedela. Beshe ot stara Grcia, Peloponiso. Mu gi napravime kostumite. Si otide doma.

Pak se vrati vo Paranesti. A mene ne me pobarae da se vrata naza na tagmato. Vo toa vreme dikitiata i lohagoto sho beshe na nashto loho i eden oficer sakae da ode vo seloto Papades deka bea drugite dva loha. Zea so ni i eden voinik sho beshe uchen da puli za narki da ne ima kladeni po pato ot partizanite.

Bea kacheni na eden askercki armobil. Voiniko beshe nadvor ot armobilo kachen na kriloto za da mozhi da puli da ne ima neshcho kopano na pato i da ima kladena nekoa narka.

Ama partizanite sho bea na taja rabota da klave narki nosea edno malo parche ot trkalo ot armobilite. I koga kopae na pato deka ga klavae narkata zemiata ga berea vo torba. Ga klavae narkata, frlae malu zemia nat narkata i setne so parcheto ot trkaloto go pominvae nat zemiata da stoe ku da ime pominato drugi armobili.

I koga odea via nashte oficeri za vo Papades ga stapnae narkata so armobilo i armobilo se krena na vetro. Voiniko sho beshe na kriloto se otepa na mesto. Na lohagoto mu gi poseche dvete nodzi. Na drukio pomal oficer mu ga poseche ednata noga. Draivero sho go terashe armobilo se rani. I dikitiata se rani. A tia trite sho bea na desnata strana patia golem zian.

Ka stana ovoa losho, mene me zaboravia. Ne me pobara nikoi za da se vrata naza na tagmato. Ostana vo Drama poveke ot shes meseci. Vo toa vreme doide druk dikitia na tagmata. I lohoto nashe go preze eden lohagos ot Solun. Se veleshe Velidis Dimitrios. Beshe neshcho roda na tia sho go izvavae vesniko Makedonia vo Solun.

I togash nashto tagma go prefrlia da doidi vo Drama. I koga gredea tovareni kamionite za vo Drama jaska so drukio terzia se shetame nis grado. I togash se sluchi da pomini nashto loho. I decata ka me vidoa pochnae da vike po mene. Mu kazae na nofio lohagos sho stava so mene i odma koga stignae vo voinichkite kasarmi lohagoto telefoni na taksiarhiata odma da si gi sobera plachkite i da se vrata naza vo lohoto.

Shes meseci pomina nogu ubavo. Samo spanie i jadenie. Ne ne izvavae nitu da chuvame. Samo koga da se ubivae nekoi voinici i gi zakopvae vo Drama nie odeme i go noseme veneco edno.

Se vrati vo lohoto. I togash mi veli voi nofio lohagos "Sega ke odish vo dimiriata katadromon." Dimiria, se veli po Grcki, sho ima triestina i nekoku voinici. Pak katadromon, tia sho da stani odma. Tia treba da ode nainapre i akoto imashe nekoi otsudeni za tepanie ga zevae taja dimiria da gi otepa.

Koga mi reche taka mene krfta mi zastana oti tia sho bea vo dimiriata golema maka trgae. Sekogash po nadvor bea i nogu od ni se tepae. I setne da te nose da tepash siromasi sho bea otsudeni na smrt ot fashisteto sho bea ponapre zaedno so Germanci.

I sega caro gimashe kladeno sati tia shpionite da bide sudii vo voinata, i gi velea Vasiliki Epitropi, naznacheni vernite na caro. I sho velea tia, toa stavashe. Drugite oficeri nemozhea da pregorat ama velea toi sho go sudea treba da se tepa. Nikoi nemozheshe da go kurtuli. Gi sudea tia sho se borea protif okopatorite i nogu si ga dadoa zhivota za da ga uslobodat Grcia. Sega gi sudat i gi tepat za nishcho. Shpionite stanae naivernite na drzhavata. I tia sho se borea za nega gladni i bosi toku godini i sega gi klavat na shes metra i gi tepat.

Gi misle ovia raboti i toi den ne jadu nitu lep. Samo se misle kak ke oda jaska da gi tepam tia sirotinite sho se borea da ustroiat edna podobra zhivot za Grckio narot. I sega nie da odime da gi tepame za atar na Gliksburg i na zhenata mu Frederika.

Koshcho sede i gi misle sati ovia sho gi pisa ponapre pomina eden moi priatel i nogu poznat. Toi go imae pushcheno vo Kavala za da go uchat za pomal oficer, i togash beshe doiden ot Kavala koga jaska se uche na olmite. Toi togash imashe doideno vo nashto loho. I lohagoto moi, toi sho si gi zgubi nodzite, me imashe navrteno jaska da go ucha na olmite. Mu kaza sho stava so mene, sho sake da me klade vo dimiriata katadromon.

Koga chu taka i odma otide vo ofico na lohagoto i mu veli "Oti Risto Katin sakash da go pushchish vo dimiria katadromon? Toi e naidoborio na olmite." I mu veli "Toi mene me ucheshe i nema podobor voinik ot nego sho da znae da gi rabota olmite. I ako go pushchish tamo deka mislish da znaesh ke napravish golema greshka."

Ka mu reche taka odma lohagoto doide poftorno pri mene i mi veli "Ke se vratish pak na olmite." Otamo go ze eden druk i go klade na dimiriata za na moito mesto. Voiniko sho go ze ot olmite beshe ot Solunckite sela. Beshe bekiar i edno otide vo taja dimiria. Po malu vreme se otepa. I mene mi doide nogu zhal za nego. Oti za mene go kladoa vo taja dimiria i si ga izgubi zhivota.

Na olmite ne beshe nogu losho. Jaska i ponapre be na olmite ama drukio lohagos ne me pushvashe da oda po nadvor. Me drzheshe sekogash vo tagmato. I sega nofio lohagos i mene me pushfashe po nadvor so voinata. Be nogu blagudaren sho me klade poftorno na olmite i kurtuli ne otidu vo dimiriata katadromon. I da odeme nekade nie so olmite odeme sekogash naza.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret