Vnatreshna Grchka Politika

Vo Grcia sekoi den stavae krvavi borbi so partizanite i so Germanofilckite grupi sho bea oruzhani ot Germanci. Anglia togash frlashe so aroplanite noshiata oruzhie i plachki na partizanite. Ama naipoveke go krepea Zerva. Toi beshe verenio na Anglia. Ne gi vervashe nogu drugite partizani oti ELAS se rakovodeshe ot Komuniskata Partia i Anglia ne sakashe Grcia da stani komuniska drzhava. Sakashe pak na Grcite da mu go donesi naza caro Giorgi.

Chorchil samo planoi kroeshe da ne padni Grcia pot komuniski rezhim. Imashe nogu Grcka voina sho beshe begana vo Egipet zaedno so caro i so Grckio parlament koga vleze Germania vo Grcia. Imashe nogu oficeri i voinici sho bea dimokrate i ne go sakae caro. Gi krepea partizanite. Chorchil ne gi puleshe so dobro oko, koshcho pishi eden Francuski pisatel, i ga ima pisano celata Grcka tragedia sho stana vo tia crni godini oti Chorchil zapovedi na Grckio gavrament sho beshe began vo Egipet da mu gi zemat pushkite na sati tia oficeri i voinici sho se protif caro i da gi zatvorat.

I koshcho stana mu gi zea pushkite i gi zatvoria vo edno mesto koito go sogradia so visok tel da ne mozhat da begat. Grckata Komuniska Partia nemashe zdravi lideri sho da ga pulat rabotata.

I po natamo, akoto go slushae Tito sho mu veleshe da se zdruzhat sati Balkancki drzhavi i da vodat zaednichka borba protif okopatorite, ke beshe nogu podobro za Grcia. Ne ke stignuvashe na takva katastrofa sho stana posle osloboduvanieto ot Germania. Ne se soglasia so na Tito ideate. Samo gi beshe stra da ne ga izgubat Makedonia. Ot edna strana imae potpisano oti Makedonia ke ostani samostoalna drzhava, a pak ot druga strana mu se pikae vo gashchite na Anglia.

Buko sho go ima pisano Francuzino, imeto na buko mu e I Kapetanei, e pisan na Grcki ezik. Ima prekrenato ot drugi bukoi sho ga ime pisano Grckata tragedia. Ot sedomdese i tri bukoi gima prekrenato naivazhnite dokumenti. Ima nogu pisani bukoi ot Anglichani oficeri sho bea doideni vo Grcia tia godini i bea zaedno so partizanite.

I ovoi Francuskio pisatel sho go ima napisano buko znaeshe sho stavashe togash vo Grcia. Oti samio toi beshe celoto vreme so partizanite i ga puleshe rabotata ot blizu. Imeto mu e Dominikue Eudes. Toi pishuva na edna strana oti Anglichanite mu rekoa na Tito da pushchat nini oficeri vo Jugoslavia za da ga rakovodat borbata. I Tito mu otgovori nie samite ke ga vodime borbata. Vie ako sakate mozhite da ni pushchite samo oruzhie.

Vo Grcia imashe premnogu Anglichani doideni. Edni bea vo ELAS, drugi vo EDES na Zerva partiata. A rakovoditelite na Komuniskata Partia sho mu velea Anglichanite toa pravea nogu pati.

Chorchil imashe pokaneto nekoku ot liderite na partiata za da govorat sho ke stani so Grcia po osloboduvanieto ot Germanckio okopator. Mu veleshe oti ke go ostavat Grckio narot da glasi slobodno pot kakof rezhim saka da zhivee, dali dimokratia saka eli caro go saka da se vrati naza. Ama taja beshe Ingiliska politika i Grckite lideri ne mozhea da se svestat oti Anglia gi lazhi. I edno drugo, neli znaea sho stavashe vo Egipet so Grckite voinici sho gi zatvoria vo telo oti bea dimokrati i ne go sakae caro da si doidi naza vo Grcia. I via vervae sho mu veleshe Chorchil dimokrateto. Toi dade zapovet da se zatvorat.

A Grckite komuniste se nadevae da napravat komunizam vo Grcia. Togash beshe lider na partiata Georgi Sianto. Ponapre beshe Niko Zahariadi ama toi beshe zatvor vo Germania. I taka ga ze vlasta Sianto. Imashe i eden Makedonec ot Kostur vo Sendralnio Komitet na partiata. Se vikashe Djima. Toi beshe soglasen so na Tito liniata ama drugite inak ga pulea rabotata. I zatoa prepastia. Si mislea da izlezat po itri ot Chorchil i ga izgubia borbata.

Na Ruskio front blizu do Stalingrat zagina nogu Germancka voiska. I togash Germancite sho bea vo Lerin gi slegoa znaminiata na polovina.
Vo toa vreme Italia, sho mu beshe sojuznik na Germania, ga zavrti politikata. Se soidini so Anglia i Amerika i se rasturi sata Taliancka voiska.

Vo Grcia sho bea Talianite pochnae da se pridavat. Anglichanite ne sakae Talianckoto oruzhie da padni vo racite na ELAS ama poveketo oruzhie go zee ELAS. Togash Germanci ubia nogu Taliancki voinici. Vo adata Kefalonia ubile poveke ot tri hiliadi voinici. Natre vo Italia mi raspravashe eden Talianec ne znam koku kilometra eden pat sho imashe fidani ot stranite imale kladeno frtomi obesilki na sekoi fidan. I gredele kamioni tovareni so zatvornici. I na sekoi fidan obesvae po eden choek. Beshe nogu grozno da go gledash toa neshcho.

Mi veleshe Talianeco togash Amerika, Anglia i Francuskata voiska sho beshe vo Algeria so generalo Degol mu otvoria druk front na Germanci. I tia koshcho bea rashireni ne znaea deka da odat. Ponapre si mislea oti ke udrat otkai Grcia alai nogu Ingiliska voina imashe vo Egipet. Ama udria otkai Francia i otkai Italia.

Chorchil ka vide Ruskata voina sho pochna da napreduva vo Stalingrat odma otvori front oti go beshe stra Rusia da ne ga zemi sata Evropa. Se stanae so Stalin i Ruzvelt i reshia koga ke nablizat voinite do glavnio grat na Germania, Berlin, da vlezat sati trite voini zaedno. Germanckata voina imashe pochnato da bega ot Grcia za da odi da se bie vo Rusia i na nofio otvoren front ot Anglia i Amerika.

Grckio parlament sho beshe began vo Egipet i so ideata na Chorchil reshia da go viknat ot Grcia Giorgi Papandreu i da go napravat presedatel. Da viknat i nekoku lideri ot komunisteto i ot na Zerva partiata i da reshat sho ke stani po osloboduvanieto.

Na Grckata drzhava Papandreu mu beshe desna raka na Chorchil. Go zea skrishno Papandreu ot Grcia, go zanesoa vo Kairo i go naznachia za presedatel na nofio formiran parlament. Gi pokania i glavnite lideri na dvete partizancki cheti sho se borea vo Grcia da se stanat volivano.
Se stanae tamo i Papandreu mu naznachi na sekoa partia koku ministeri ke ima sekoa edna vo parlamento. Na ELAS mu dadoa da ima samo shes ministersfa, ama ne zglavnite iaku ELAS si ga turvashe krfta toku godini po planinite.

I tia sho jadea i piea vo Kairo gi zadrzhae naiglavnite ministersfa i ne mu davae laf da pregoran na prestavnicite sho bea doideni da go prestavuvat ELAS, EAM i Komuniskata Partia. Sho mu veleshe Papandreu tia ga vedea glavata ku mladi nevesti. Aku imae izmrznato po planinite da se borat toku godini, i tia sho ne turia kapka krf sega sake tia da stanat glavatarite na drzhavata.

Gi zapovedia da ga rasturat i Makedonckata Brigada. Mu rekoa mu dadote pravo na Bogarashite da napravat nina brigada. Gi potpisae knigite sho go napravia agrimento so zamizhani ochi. Nemozhea da se sfestat oti Papandreu beshe ninio grobar. Mu go kopashe grobo i ne mu kazvashe sho e grobo za ni.

Se vratia vo Grcia a borbite podrzhvae pomegu Germanci i pomegu partizanite.

Goche so Makedonckata Brigada veren na Grckata partia odeshe po Kosturckite sela sho imae zeno pushki ot Bogarite i gi tepashe Makedoncite oti zele pushki ot Bogarite. Tia gi zea oti imae videno golema maka ponapre ot Grcite. Ama Goche, koshcho pisa ponapre, ku veren partiec sho mu velea Grcite toa praveshe. Beshe togash edno so Grcite i nogu narot otia sela ubia.

Ot na moita baba seloto, Chetirok, ubia nogu nashi rodnini - dva prvi brachedi na moio tatko i nogu moi ftori brachedi. Edni prestignae izbegae vo Jugoslavia, edni prefrlia vo Bogaria. A tia sho se fatia vo Bapchor sati gi ubia.

Brachet mi Tanas Katin na Goche mu beshe ku postadjia, prenosfashe knigi ot edno mesto na drugo. Nogu pati gredeshe vo Negovan, do partizanckata divizia Merarhia na Grcki. Mu imae dadeno eden kon i so nego odeshe deka go pushvae.

Eden den go pula so konio pomina pokrai nashata mala i jaska go opita "Deka odish?" I mi veli "Ke oda vo Negovan da zanesa nekoku knigi na Merarhiata Divizia." Go opita ka odite i mi veli "Nes ne nogu dobri. Grcite sake da ga rasture nashta brigada i nas da ne pushchat po drugi brigadi."

Togash i Bogaria ga sfrti politikata i Hitler ostana bes sojuznici. Samo Japonia mu ostana verna do posleden pat. Porano go imashe viknato vo Berlin Bogarckio car Boris i mu imashe recheno Bogaria da pushchi voina Bogarcka na Ruskio front. I Boris mu otkaza. Mu reche na Hitler oti Bogarckio narot ne se bie protif Ruskio narot. I togash koshcho pisae nogu vesnici Hitler i Boris se karae i opitae dali Hitler mu dade otrov. Go donesoa Boris vo Bogaria so aroplan i rekoa oti umrel ot srceto.

Germanckata voina sho beshe vo Grcia imashe pochnato da ga napushva Grcia i odea da se biat na nofio otvorenio boi so Amerika i Anglia. Togash beshe ochevidno Germania sho ke go izgubi bojo.

Pochnae da begat ot stara Grcia. Tamo imashe nogu Grci sho bea zaedno so Germanci. Nogu ot nif shetae oblecheni vo Germancka nosia. Odea po selata, gi fatvae lugieto, i gi tepae. Mi kazvashe eden Grk otia mesta. Ednash fatile nekoku ot selata, gi zanesle vo edno selo, se vika Meligala. Gi zanesle natre vo skolieto, gi kachile na gornoto dusheme, gi izvavale na pendjerata, mu ga navedvale glavata, i so edna golema sabia mu ga sechea glavata. I glavite padinale dolu vo skolckata avlia i krfta techela udlu po stiso. Dosta vreme stoela krfta zashushena na stiso.

Nogu ot nif sakale da bege zaedno so Germanci ama Germanci ne gi sakae so nif. Nogu ubile ot nif. Mu rekle vie si ga predadote vashata drzhava, stanate nashi shpioni. Aku ve zemime so nas istoto ke ni napravite koshcho napravite na vashio narot.

Koga se istrga voinata Germancka ot Peloponiso oshol vo tia sela Ari Veluhioti. Otide vo seloto Meligala. Tia bile sati so Germanci. Fatil premnogu takvi shpioni. Gi kolel i gi frlal vo nekoi bunar. Go naplnal bunaro samo so zaklani lugie. Ovoi sho mi gi raspravashe via raboti beshe ninoto selo blizu do Meligala. Rabotame zaedno tuka vo Afstralia na fabrikata Makrobertson sho praveshe chokolata.

Nogu takvi shpioni imashe i vo gradishchata, speshial vo Athina.

Partizanite imae urnato nogu mostovi i patishcha da ne mozhat slobodno da se gzat naza Bogarckata voina sho beshe vo Trakia i vo istochna Makedonia i vo Vardarckio krai. Pochna da se pridava na partizanite i nogu Bogarcki brigada gi zavrtia pushkite protif Germanci.
Vo istochna Makedonia, Drama, Kavala i Seres, imashe nogu nashi Neretci sho bea tamo pushcheni policmani. Imashe i nogu famili doneseni ot Bogaria i zaseleni tamo. Mu imae napraveno kuki vo edno selo blizu do Drama, golemo selo, na Grcki se vika Doksato. Tamo imashe nogu famili zaseleni. Imashe i dva policmani sho bea tamo ot nasheto selo, Tanas Melichef i Giorgi Markof. Vo edno drugo selo, se vika Nea Zihni, bea dva drugi nashi Neretci policmani, Mitre Bivolchef i Pandil Vlaof. Imashe i po drugi sela policmani sho bee ot nashto selo.

Koga Bogaria ga zavrti politikata i stana sosialiska drzhava, togash Grckata partia mu zapovedi na sati partizani sho bea vo ELAS da ne gibnat nitu eden Bogarin, da gi ostavat slobodni da si odat naza vo Bogaria.

Vo ELAS imashe nogu partizani sho imae videno nogu maka ot Bogarite. Na nogu mu gimae fateno zhenite, na edni sestrite, i bea nogu ogorcheni so zapovedo na partiata. I nogu ot nif ne se soglasia so zapovedo na partiata. Se odelia i otidoa nat grado Drama, mu go fatia pato na tia sho begae i nogu ubia na toa mesto. Tamo imae stanato nogu loshi raboti.

Koga Germania vleze vo Grcia i vo Jugoslavia mu dade nogu mesto ot Makedonia - istochna Makedonia i Trakia ga okopirae Bogarite i Vardarckio krai sho go imashe Jugoslavia go zea Bogarite. Si ostroae nina policia, nini majori, nini kodjobashii. Vo Egeickio del na Makedonia gimae gradovite Drama, Kavala i Seres.

Vo toi del ima nogu prosficko naselenie sho doide ot Azia. I sato toa naselenie ne govorea po Grcki. Ne go znaea Grckio ezik. Oti bea Risiani po vera, Turcia gi istera otamo. Eziko mu beshe Turcki. Imashe doideni i ot Rusia. Tia govorea staro Grcki. Bea doideni ot Kafkaso. A tia sho govorea Turcki bea doideni otkai Bafra sho se vika edno mesto vo Turcia.

Koga doidoa sati tia pleminia Grcia gi naseli po sata Makedonia. Sati Makedonci sho zhivea vo toa mesto Grcia gi istera da odat vo Bogaria. I tamo gi naseli novo doidenite ot Azia koshcho kazhvat nogu istorichari. Triestina iliadi Makedonci istera Grcia otoa mesto.

Koga mi doide redo da oda da sluzha voinik me pushchia vo tia mesta. Poveketo vreme go sluzhi vo Drama i tamo mi raspravae sho stana tia godini so Bogarite koga doshle tamo nashite Makedonci sho imae ostanato tamo vo toa mesto. Zea golem veter. Si go izvavae inato na prosfikite.

Nogu ot prosfikite izlegoa partizani i se soglasie so organizacite sho bee vo gradovite i po selata da napravat revolucia i da gi fatat sati Bogarcki polici, sati kodjobashi po selata i sati Bogarcki voinichki oficeri. Se organizirae za koga da stani revoluciata.

Ama nekoi ot organizaciata oshol, javil istoto vreme na majoro Bogarcki sho beshe vo Drama. Mu javi togash na istata minuta koga pochna revoluciata. Revolucionerite imae pochnato. Fatia nogu kodjobashi. Gi ubia. Fatia i nogu drugi sho bea Bogarofili. Majoro ga zapovedi sata Bogarcka voina da bidi gotova.

Revoluciata ne uspea i drukio den doshla Bogarcka voina ot Bogaria preku Nevrokop i pochnala da tepa sho naiduvala pred nega. Tri dena samo tepale. Fatvale mladi zheni i chupi. Nogu ot nif gi viavae i setne gi ubivae. Vo grado Drama ima edno kadro ot dve sestri koito gi postramotia i setne gi ubia.

Isto raspravashe eden druk. Koga oshle Bogarite vo ninata kukia go fatile nego, go vrzale, i pret nego mu gi fatile dvete sestri. Gi postramotia.

I nego go zele i nogu drugi sho imae sobrano ot selata. Gi zanesle nadvor ot Drama megu Drama i grado Prosechani vo poleto. Ne uma tochno koku stotini mazhi i deca bea sobrani. Gi naredia mitrolozite i sati gi ubia.

Na voi sho mu gimae fateno dvete sestri, koga pochnale da pluske so mashinganite nego go imae udreto vo nogata. I koga padnal na zemiata nat nego padnale nogu drugi ubieni. I koga vrvel oficero so pishcholo da gi do otepa nego ne go udril. Gi ostavile tamo mrshite vo poleto i oshle po drugi sela da tepat.

Voi udreno se vikashe Kotako. I koga se stemnalo pochnal da se vlechka. Koshcho vrvel krs ubienite slushnal nekoi druk da steni. Go doblizal i go istrgal na strana oti nat nego imalo nogu mrshi padnati. Se prevrzal Kotako samio. Go vrzal i drukio da ne mu techi krfta. I poleka doblizae blizu do seloto. I otamo ugore pochnuvashe planinata koito se vika Bozdak. Stretnale partizani i zaedno so ni otidoa do zglavnio partizancki shtab. I tamo mu gi izlekvae ranite i zastanae zaedno so partizanite.

I voi Kotako stana nogu fanatik. Mu beshe zena sfesta. Ti beshe stra da go gledash. I togash Grckata Komuniska Partia koga zapovedi do sati partizancki cheti da ne gi gibat Bogarite, toi nogu se naluti. I togash se odeli, sobra nekoku drugi nini verni i otidoa ubia nogu Bogari koga begae ot Grcia.

I mene mi se sluchi da se stana so via lugie. Koga pochna Gragianckata Voina vo Grcia koito ke rasprava na druga strana chetiriese meseci gi pomina vo voinata so via lugie koito poveke ot ni ne govorea po Grcki. Si govorea pomegu nif na Turckio ezik.

Velea oti togash Bogarite ubile poveke ot sedomnaese iliadi lugie vo Drama, Seres i Kavala. Tri dena ne mu gi davale mrshite na ubienite da gi zakopat. Na trite dena koi poznavashe nekoi da mu pomozhi familiata da si go zemi teloto na ubienio mu go davale. I drugite gi sobrale vo edna izripina blizu do askerckite kasarmi deka beme nie i gi zapalile. Mi raspravashe edno voiniche sho beshe natre ot Drama. I mi veleshe patishchata natre vo grado bea crveni ot krfta na ubienite.

Mi raspravae edni otia sela voinicite sho tepae poveketo bile Makedonci ot isteranite sho bea preseleni vo Bogaria. Ninite tatkoi mu kazhvae ot koe selo se i koga oshle tamo opitvale nekoi ot ostanatite Makedonci vo seloto koa kukia beshe na filan choek. Mu kazhvae i odea vo natre vo tatkoata kukia i sho naiduvae zhiva dusha ga ubivae. Takvi loshi raboti stanae vo istochna Makedonia vo nashite mesta.

Deka drzhea Germanci ne stanae takvi varvarcki neshcha. Ubivae Germanci koga ke mu se ubivashe nekoi nin voinik.

Koga pochnae Germanci da bege ot Grcia, koshcho raspravi ponapre, Grckata Komuniska Partia sakashe da ga rasturi Makedonckata Brigada. Se plashea Makedoncite da ne se zdruzhat so tia Makedonci ot Vardarckio krai i pobarat da stani Makedonia samostoalna drzhava. Tito si dostoa na lafo, mu dade pravo na tia Makedonci sho zhivea vo Jugoslavia.

A Grcite go izlagae Makedonckio narot da gi zemi pushkite da se bori zaedno so ni i posle osloboduvanieto Makedoncite ke si go zemat pravoto.

Imae doideno da mu velat na Goche da se soglasi so liniata na partiata. Koga pomina brachet mi Tanas po Neret da odi za Negovan togash Goche govoreshe so Grckite lideri. Mi raspravi Tanas. Koga osuna drukio den staname ranoto i pulime nashto selo beshe plno so Grcki partizani i sati ubavo oblecheni so Ingiliski plachki. Beshe edna brigada. Taja beshe na Ipsilandi Brigadata. Ipsilandi go velea brigadniko na taja brigada. Beshe doiden da go fati Goche da mu gi zemat pushkite na sati nashte Makedonci. Ama Goche taja vecher preku Prespata prefrli vo Jugoslavia.

Brachet mi Tanas drukio den se vrna ot Negovan i koga stigna vo Neret go fatia i go opitae ot koa brigada e. I Tanas mu reche ot na Goche brigadata. I mu vele "Goche izbega vo Jugoslavia. Sega ako sakash mozhish da zastanish so nas. Aku ne sakash mozhish da zastanish doma." Tanas mu veli "Ke si zastana doma." Mu ga zee pushkata i konio. Mu dadoe kniga oti e sloboden da si odi doma.

Goche koga stigna na granicata go zastignae edni partizani. I tamo kai selata Opsirena i Dragosh se ispluskae ama celata brigada na Goche beshe vlezena vo Jugoslovenckoto mesto. I edna druga brigada ot Vodencko imashe prefrleno vo Jugoslavia.

Tia dena begashe i Germanckata voina ot Grcia. Sekoi eden grat sho se prazneshe go prezevae partizanite. I togash sho fatvae ot shpionite sho bea so Germanci edni gi ubivae a edni gi drzhea pot zatvor za koga ke se ustroe nofio parlament vo Grcia i da gi sudat vo Athina. Imashe nogu i gi velea Tagmatasfalites. Bea dobro oruzhani. Fatia dobri mesta. I koga vlegoa partizanite vo Athina pochnae da se biat so ni. Ne se pridavae. Znaea oti koga ke stignat Ingilizite ot Egipet so voinata Grcka sho beshe begana vo Kairo ke mu pomozhat.

Ne gi ostavat na ELAS da gi ubie, koshcho pishi Francuzino vo buko I Kapetanei. Veli na edno mesto predi da begat Germanci ot Athina eden oficer ot Niu Zilan sho bil so partizanite celo vreme mu veli na partizanite oti saka da vlezi vo Athina i saka so nego da odat i nekoku partizani da go chuvat. Koga stignale nadvor ot Athina mu veli na partizanite sho bea so nego da zastanat tamo i da se skriat za da ne gi vide Germanci koga ke doide na toa mesto. I toi sam ke odi vo Athina.

Po malu vreme stignae Germancki voinici i go kachia na kamionite oficero oblechen vo Ingiliska nosia i po nekoku sati go donesle pak na istoto mesto. I zaedno so drugite sho go chekae se vratia pak naza vo planinata. Nikoi ne znae kakvi planoi planuvashe ministero Chorchil za Grcia koshcho pisa porano. Ingilizite nikoi nemozhi da gi stigni na ninata politika.

Ke vi raspraa edno drugo chudo sho imashe stanato so eden choek ot Anglia. Prezimeto mu beshe Balfour, i beshe zameshan so tainata policia na Anglia. Na 1932 godina Balfour otide vo Grcia, na Sfeta Gora. Setne toa godina se napravi pop vo Paris, i na 1933 godina go ze imeto Dimitri. Se vrati do Grcia na 1935 godina. Od 1936 do 1941 godini beshe vo Athina. Go klasle da bidi pop vo bolnicata Evangelizmos i nogu go chestea sati Bogatashkite famili sho zhivea vo toa mesto.

Tamo imalo i eden policai Grcki sho shluzheshe vo toa mesto i beshe glaven oficer na policiata i se vikashe Gianis Diakogianis. I se raspoznae so popo Dimitri i bea nogu bliski priateli celoto vreme. Koga doide 1941 godina eden priatel na policmano Diakogiani bil siroma i nemal rabota. I mu se moleshe na Diakogiani da mu pomozhi da opita nekoi ot bogatashite sho zhivea vo toa mesto da mu dadi nekoi rabota. Togash beshe proleta 1941 godina, nekoa nedela predi da doidi Germania vo Grcia.

I Diakogiani smisli da go fati popo Dimitri da mu pomozhi oti toi se poznaval podobro ot nego so bogatashite vo toa mesto. Oshol da go vidi tamo deka zhivel i mu rekoa ima nekoku dena sho ne e tamo i ne mu kazal deka ke odi.

Doide Germania vo Grcia i policmano Diakogiani otide so Germanci. Stana golem tagmatasfalitis i nogu gi tepal koi bea komuniste natre vo Athina. I mu bil nogu veren i na Germanckata policia. Germanci go naznachia pogolem oficer na Grckata policia. Koga izbega Germania ot Athina Diakogiani so drugite tagmatasfalite se biea i ne se pridavae na partizanite. A sin mu na Diakogiani krepeshe otkai ELAS. Sin i tatko se biea eden so druk.

I via sho vi gi raspravam gima pisano sin mu na Giani Diakogiani vo buko koito istio go ima pisano. I buko se pishi Skilanthropi po Grcki, Lugie Kuchinia po Makedoncki. Rasprava nogu drugi raboti sho stavashe so tatko mu i ka go zatvoria vo Makroniso. I kazhva koga doshle Anglichanite vo Athina. Gi uslobodia sati tagmatasfalite i na Giani Diakogiani mu dasle oshche pogolema nagrada vo Grckata policia.

Eden den zapovedile ot parlamento eden oficer ot policiata da slezi vo Pirea i da precheka dva golemi Anglichancki oficeri. I go naznachia da odi Diakogiani. Otishol so kolata i eden druk policai sho ga terashe kolata. Otidoe vo Pirea. Stigna i brodo (parahodo) sho gi noseshe. Slegoa ot nego dva oficeri koito bea jobata brigadnici. Vlegoa vo kolata na zadnio stol i kinisale za vo Athina.

I po pato koga odele edenio ot oficerite vishol nogu pisani pisma po stisovite za Komuniskata Partia, pisani srpoi i chekani. I mu pregoril po Grcki na Diakogiani i mu veli "Vre, Giani, oti gi ostavate da pishat takvi raboti?" I togash Diakogiani se zavrtil za da vidi koi e toi ot Anglichanite sho mu pregori po Grcki i go pozna oti beshe popo Dimitri. Gi pisa ovia raboti za da znaete vie sho ke gi prechitate kakva e Ingiliskata politika.

I via gi pishi sin mu na Diakogiani koito imeto mu e Kiriakos Diakogianis. I nekoi ako se interesira mozhi da go vidi buko; na 188 stranica pochnuva istoriata na popo Dimitri.

Koga gi prezee sati gradishcha partizanite vo Grcia ne udrie golema sila vo Athina da gi unishtat shpionite toku vleze vo Athina mala partizancka sila. Celata sila ga drzhee nadvor ot Athina. Zasho go pravee toa liderite na partiata nemozha da razbera.

Stignae Ingilizite zaedno so parlamento Grcki sho beshe began vo Egipet i sho nemae plusnato nitu eden kurshum protif Germanci. Stignae vo Athina so presedatel Giorgi Papandreu, agentin na Chorchil. Ga prezea vlasta i ne otidoa da gi fatat shpionite koshcho imae napraveno dogovor so delegaciata na partiata volivano za da se fatat sati tia sho bea so Germanci i sho imae praveno losho na narodo, sho imae ubieno nogu patrioti sho se borea protif okopatoro, da gi fatat i da gi sudat. Ne sho ne go napravia toa neshcho, toku otidoa da mu pomozhat togash vo Athina.

Pochna golem protest ot narodo i Chorchil mu pushchi telegrama do brigadniko sho ga rakovodeshe Ingiliskata voina da napravi nekak nekoa rabota da se udrat so ELAS. Imeto na brigadniko se vikashe Skombi. A brigadata Grcka sho doide ot Egipet ga vikae Rimini.

I togash koshcho mu reche Chorchil na Skombi taka napravi. Na eden protest sho go praveshe partiata Grcka se ispluskae so Ingilizite. Bea kladeni lugie da ga napravat ovaja rabota. I odma Skombi pushchi abar vo Anglia do Chorchil oti ELAS vo Athina ni otvori ogan. I togash Chorchil zapovedi Ingiliskata voina da pochni da bie na ELAS duri da gi unishti i da se pridadat.

Gluposta na liderite na EAM ga drzhea sata partizancka sila nadvor ot Athina. Ne gi ostavae da vlezat vo grado.

Samo eden partizancki oficer Marko Vafiadi so drugi partizancki oficeri go preza Solun i ne gi ostavae Anglichanite da slezat ot brodovite za da vlezat vo Solun.

Vo Athina pochna krvava borba pomegu ELAS i pomegu Ingiliskata voina so topovi i so tanksoi. Sati shpionite sho bea mu dadoe poveke oruzhie i so sho se mozhi da se biat protif komunisteto. Nogu ot nif bea oficeri ponapre vo voinata i sega mu dadoa pogolema nagrada i ot Germancki shpioni stanae naidobrite patrioti.

Policmano Diakogiani stana golem oficer na Grckata policia i se biea so sin mu natre vo Athina. Beshe vo politichkata organizacia na mladinata i mu pomozhvae na ELAS. Voa stavashe vo mesec Dekenvri i zatoa Grcite go pishat ta Dekevriana. Vaja borba podrzhi blizu eden mesec.

Vo toa vreme Makedoncite sho bea begani vo Jugoslavia i tamo trgae golema maka. Gi pushchia da se biat so Shiptarite, gi velea Baliste. I Balisteto mu pravea nogu zian na novata Jugoslovencka voina, nogu voinici mu imae ubieno.

I togash vlasta go naznachi Goche da odi so ninata brigada vo Shiptarckite sela. I mu imae dadeno takvo pravo sho saka da pravi tek da gi zaplashi, da sklonat i da ne pravat zulum. Brigadata na Goche ga vikae Egeickata Brigada i nogu se plashea Shiptarite ot Egeicite i zapre e da pravat losho. Tamo imashe nogu Shiptarcki sela, Tetovo, Gostivar i nogu drugi.

Togash beshe naznachena Makedoncka Republikata vo novata Federativna Jugoslovencka Drzhava. I za presedatel na Republikata beshe naznachen Andon Chento.

Kogato stavashe borbata vo Athina i predi nekoi mesec porano Makedonckite brigadi sho bea vo novata Republika Makedonia i so Egeickite brigadi sho bea begani ot Grcia pochnale da se spremat da vlezat vo Grcia da ga fatat granicata na Makedonia sho ga deli ot Grcia da ne gi ostavat da doidat Ingilizite vo Makedonia.

Ovoa go raspravat nashi Neretci sho bea vo Gocheata brigada. Mi raspravashe i brachet mi Mitre Stamenof koito i toi beshe vo taja brigada.

Koga razbral Tito sho kroat Makedoncite da vlezat vo Grcia javil na Stalin vo Rusia i Stalin go zapovedi da gi rasturi sati Makedoncki brigadi i vo Makedonia da pushchi Srpcka voina. Mu veli na Tito oshche Germania ne beshe sfrshena, ne mozhime da otvorime druk boi i so Anglia. I togash Tito donese voina vo Makedonia ot drugite Jugoslovencki republiki i Makedoncite gi pushchi blizu do Afstria i do Ungaria.

Brachet mi Mitre go pushchia blizu do Ungarckata granica i nogu drugi nashi Neretci. Nogu togash ot nashite Neretci ka vidoa sho stava izbegae i prefrlia vo Grcia. Si doidoa nogu vo seloto.

I koga go prezea Lerin partizanite odma kladoa uprava. Kladoa nachalnik. Ponapre go velea nomarhi a sega go velea eparho. Kladoa po eden ot sati pogolemite sela, vo Lerincko ot Buf, Banica i ot Neret. Ot Neret beshe Risto Gazilainof, se vikashe Imitris.

Togash mu gi otvoria dukianite na Gunari i na Shamkuri sho prodavae zhelezni raboti, kopachki, lopati i nogu drugi raboti. I mu gi davae na narodo.

Ednash ne sobrae ot sati sela da slezime vo Lerin i da protestirame protif Ingilizite. Grado se naplna ot narot. Imae slezeno nogu sela so sfirki. Grado grmeshe ot narot. I sati vikame protif Anglia i gi krepeme partiite sho bea protif okopatoro, vikame so kusi pisma - "KKE, EAM, ELAS, EPON", "Smrt na fashizomo", "Nadvor Anglichanite ot Grcia".

Otidome deka e zgradata na sudo vo Lerin. Tamo imae fateno edni sho bea so Germanci. Koga gi fatia ne gi ubia, gi drzhea zatvoreni i chekae koga ke se formira nofio gavrament da pominat na sut.

Eden ot fatenite se vikashe Shishko. Toi imashe ubieno edno mlado dete natre vo Lerin deka stavashe pazaro. Deteto rabotashe vo politichkata organizacia. Go vide vo pazaro, go izvadi pischolo i go plusna tamo pret narodo. Stignae na toa mesto nekoku Germanci so kuchiniata i kuchiniata pochnae da mu ga lizhe krfta sho techeshe ot ubienio.

Imashe i eden druk ot seloto Nevoleni. Toi beshe Grcki korofilak i nogu mu pomozhvashe na Germanci. I koga stigname na mestoto deka gi drzhea zatvoreni gi zvadoa na chardako da gi vidi narodo. I togash nie ot nadvor vikame "Smrt na tia kuchinia. Oti gi drzhite i ne gi ubivate?"

Gi drzhea zatvor i koga se formira nofio gavrament mu se prostia sati neshcha sho imae praveno. Gi ostavia slobodni. I setne koga preze fashiski gavrament vo Grcia i doide caro naza togash tia stanae naiverni. I sati ot Lerin sho bea so Komuniskata Partia sati gi zatvoria i nogu pominae na voinichki sut i gi ubia. A koga gi imae na rakata gi drzhea zhivi za posle da si go izvadat inato zasho ne gi ubia vo Athina.

Borbata podrzhvashe. Sekoi den stavae demostraci. Ama beshe nogu kasno. Reshia liderite ot dvete strani da se naidi nekoi miren munasip da ne se turva oshche krf zabadia. I reshia da se stanat dvete strani vo edno mesto koito se veli Varkiza. Se sobrae tamo presedatelo Papandreu i nekoku drugi ot ninata strana. Pak otkai Komuniskata Partia otide Giorgi Sianto, Cirimoko ot stranata na EAM, generalo Sarafi ot ELAS.

Govoria nekoku dena. Nemozhea da se soglasat na edni raboti, i naisetne se soglasia sati partizani da gi pridadat pushkite i fashiskite cheti i tia da gi predadat pushkite. I da se soberi narodna voina i da se sudat tia sho imae praveno losho na narodo. I posle da stani glasanie i narodo da otberi sho pravitelsfo saka za da ga upraliava drzhavata.

Taja beshe naigolemata greshka i naigolemata glupos na partiata sho stana da se soglasi da gi predadat pushkite. Toa chekae Ingilizite da mu gi zemat pushkite i setne ka sake da gi prave. Edno se potpisa dogovoro i odma pochnae partizanite da gi predavat pushkite pret komisia na znachena ot ministersfoto sho beshe za Natrezhna Rabota na drzavata.

I nogu partizani koga odea da ga predadat pushkata plachea oti se borea toku godini gladni i bosi i sega mu gi predavat pushkite na tia sho sedea i piea vo Egipet.

I nogu znaea po predavanieto na pushkite sho gi cheka. Koga nauchi Ari Veluhioto sho reshenie izvadoa ninite lideri mu naviree ochite i reche toku godini borba sho praveme nashide lideri ga predadoa. I toi samio reshi i ninite verni drugari da ne gi predadat pushkite, i da pochnat poftorna borba protif Anglichanite i protif domashnite shpioni. Togash ka nauchi partiata sho misla ima Ari Veluhioti odma go otkazae ot chklen na partiata i mu barae stresfo da go ubiat.

Vo toa vreme Germania beshe sfrshena. Trite sfetovni sili sho ga biea vlegoa vo Berlin. Sati tri zaedno, taka mu beshe napraven agrimento pomegu ni. Koga vlegoa vo Berlin sati zatvornici sho imashe tamo gi pushchia.

I togash se ispushchi Niko Zahariadi sho beshe zatvoren vo Germania koshcho pisa ponapre. Toi beshe ponapre lidero na Grckata Komuniska Partia. Anglichanite odma go zea i so nin avion go donesoa vo Athina. I togash koga doide vo Grcia poftorno go ze lidersfoto na partiata.

Koga nauchi Ari Veluhioti oti se vrati Zahariadi nogu se izradva i mu veli na ninite drugari "Sega oshcho si doide Zahariadi toi ke gi popravi rabotite. Nema da mu se prodai na Anglichanite koshcho napravia drugite lideri."

Ne pomina nogu vreme za da ga nauchi istinata Ari Veluhioti sho misla ima Zahariadi za nego. Partiata izvavashe eden vesnik, go velea Rizospastis. I na prvata stranica Zahariadi imashe pisano za Ari Veluhioti oti go otkazva i oti Ari e shpion sho ne se soglasfa so liniata na partiata i ne saka da gi predadi pushkite. Pisheshe deka ke go stretnete nitu voda da ne mu dadite na toi sho odi protif partiata.

Vesniko go kupil nekoi daskal otia sela deka se krieshe Ari. I daskalo mu go dashol na nekoi ofchar sho go stretnuval na nogu pati Ari koga gi pasel ofcite. Mu go dashol vesniko ofcharo na Ari i koga go otpea sho pishi za nego i pochnal da plachi. Ovia gi rasprava Francuzino vo buko I Kapetanei. I nogu drugi pisateli go kazhvat voa tia sho ga ime pisano istoriata na Ari Veluhioti.

Togash Grckio parlament sobra narodna voina bes razlika sekoi eden na sho partia beshe ponapre duri da se kladi ret na drzhavata. Setne da soberat redovna voina na tia sho mu bea godinite za da odat da sluzhat voinici.

Ama ot koga gi sobrae pushkite ot partizanite skrishno Ingiliskata politika so Grckite fashisti pochnae da gi obruzhvat shpionite sho bea so Germanci. I mu davae pravo sho mozhat da pravat i da gi gonat komunisteto i sati dimokrati vo Grcia.

Partiata praveshe poplak ama nikoi ne ga slushashe. Imae nekoku ministeri vo parlamento sho gi drzhea naichurukta ministersfa. Vazhnite ministersfa bea vo racite na fashisteto. I taka drugite nemozhea da pravat nishcho.

Pochnae da go tritat narodo nogu losho. Odea po selata. Gi fatvae tia sho bea ponapre partizani eli vo politichkite organizaci. Gi biea. Gi pravea crni ot boi.

Otidoa vo seloto na zhenata moa, Lagen. Go fatia eden sho beshe prestavnik na partiata vo toa selo. Go biat toku losho so meseci nemozheshe da stani ot kreveto. I go vrzvae so ofchini kozhi da mu zagini crnata krf ot mrshata. Toi beshe Risto Matin.

Toa stavashe po sati mesta vo Grcia. Nogu begae preku granica vo Albania, vo Jugoslavia i vo Bogaria. Nogu se kriea po planinite. Ovoa stavashe chetiriesta i peta godina.

Ka vide Papandreu sho stave takvi raboti i nemozheshe da pravi nishcho stana se ostavi ot presedatel. Toi istio beshe grobaro sho ga zakopa partiata toku dlaboko. Ot druga strana i tia istite bea vinovni sho ne slushae Ari Veluhioti koga mu veleshe da ne gi predadat pushkite.

Togash Anglia donese nogu stoka vo Grcia, jadenie, plachki. Edna organizacia ga velea UNRRA noseshe jadenie i sat narot se sfrti da gi saka.

Nie po sati sela deka imashe policia ponapre poftorno se vratia sati policmani pak da sluzhat za policmani aku ponapre sluzhea za Germanckio okopator. Vo Neret doidoa poftorno korofilaci. I astinom mu beshe eden sho beshe mal oficer vo policiata. Se vikashe Filosofopulo. Beshe ot Athina i ne beshe nogu losh choek. Pominame nogu dobro so nego.

Pobratimo sho mi beshe Apostoli ostana za astinom vo Kotori ot koga go krenae ot Neret. Doidoe i voinici vo Neret, nekoi stotina. Edno loho se veli po Grcki. I sedea vo kukiata na Tanas Divitkof. I poveketo od ni bea ot Pirea i ot Athina. Ednash me imae zeno da gi zanesa vo seloto Trsie. I koga si doidome me gostie nogu ubava mandja koshcho beme nie gladni vo tia loshi godini.

Mene mi se puleshe nogu ubava predi da se rashiri Grckata voina po selata i po gradovite. Anglichanite gimae fateno sati gradishcha i togash alai stavashe takof teror po selata i po gradishchata ot fashisteto partiata. Zapovedi narodo da slezi po gradovite i da protestira.

Na toi protest jaska ne otidu oti se razmisli koga gimae pushkite vo raci mu gi dadoe i sega so vikanie po patishchata ke odime da gi terame so goli raci.

Nogu nashi Neretci otidoa na toi protest. Ama sega ne beshe ko prvnio protest. Fashiskite organizaci imae krenato glava. Koga vikae nashite "EAM", tia mu otgovorvae "Am Am gladni kuchinia" i mu frlae lep i kamenie. Nogu se izbia. Tia vikae EDES za na Zerva partiata.

Ka se posla askero po cela Grcia doide zapovet nie mladite sho beme vo godinite za da odime voinici da odime da se pregledame vo Kotori. Tamo ke gredea askercki dokturi i voinichki oficeri da ne pogodat sekoi eden deka ke odi koga ke go pobarat za voinik i sho zanaet ke ima vo voinata.

I tamo se izigra golema politika. Tia sho mislea sho se dobri i ne se zameshani vo politiki eli imat nekoi poznat da gi potkrepi gi klavae na podobri raboti, na telefonite, na topovite, na tanksoite, i na sekakvi zanaeti sho ima vo voinata.

Nie ot nashto selo kinisame da odime za vo Kotori. Beme nogu Neretci sho nemame otideno voinici ot chetiriesta i ftora godina do chetiriesta i peta. Mene mi beshe redo da oda voinik chetiriesta i peta.

Trgname sati deca zaedno. Koga stigname dolu vo livagieto, Filei livagie sho gi velime nie Neretci, go stretname na pato eden nash selanin, Pavle Tanasof. Toi imashe zhena ot Strezoite, prva bracheda na maika, i jaska mu vike tetin. Toi beshe chklen na Komuniskata Partia i ni veli "Deka odite? Da mu se javite na fashisteto? Ne pulite sho stana vo Anglia? Dobi Laiba Parti, rabotnichkata partia. Chorchil izgubi. Preze Atli. Ke se mene rabotite."

Nogu go poslushae, se vratia naza i koga mu doide vremeto da odat voinici mu kladoa dve godini da sluze poveke ot drugite oti ne se javie za preglet koga gi pobarae.

Jas mu reku na nogu deca da ne se vrnve. Mu reku "Nie odime voinici za Grcia. Ne odime za nekoa druga drzhava. Nie ke sluzhime za Grcia makar kakof rezhim ke doidi, dali komuniski eli fashiski. Nie mora da go chestime."

Otidome nie drugite vo Kotori i koga vrveme za preglet ne vide dokturo, i odma vrveme pret voinickio oficer da ne pishi na sho ne naznachuva da bime vo voinata. Koga ke se pobarame oficero, se veleshe stratologos na Grckio ezik, do nego sedeshe Apostoli astinomo sho mi beshe pobratim koga se zheni.

I odma koga pomina pred ni Apostoli mu ga stapna nogata na oficero i toi me ispuli i mi veli "Ke te klada na kamionite da terash kola." I brachet mi Tanas Katin i nego go pisa da bidi storeman, po Grcki se veli apothikarios. I nekoi dva drugi gi naznachi da ime zanaet vo voinata.

A sati drugite gi zapisa da bidat voinici bes da imat nekoi zanaet vo voinata. Toa go napravia za da znae koi se po verni na ninata politika i koga ke mu potrebat da gi soberat za voinici samo vernite.

Taja godina vo Grcia nemozheshe da zastani gavrament za nogu vreme. Odma ke padinashe oti ne mu odeshe po voliata na Anglia. Ingilizite sakae da go donesat caro Grcki naza vo Grcia. Poveketo narot vo Grcia bea dimokrate, ne sakae car.

I puleshe Ingiliskata diplomacia oti narodo tezhi poveke ukai levata strana. I pulea kak ke mozhat da go unishtat toi duh na narodo. Imae doideno vo Grcia nogu taini policmani i rabotae skrishno so shpionite sho bea so Germanci. I pulea kak se mozhi poftorno da go izvadat dimokraticheskio narot po planinieto za da mozhat po na kolai da go unishtat, koshcho pishuva Kiriako Diakogiani vo ninio buk sho se veli Skilanthropi.

Pishi na edna stranica nekoi sho bil vo taina policia na Anglia doshol vo Grcia i nekadesi go stanal Bartzota sho beshe vo Sendralnio Komitet na Komuniskata Partia. I mu rekol na Bartzota "Vie se borete toku godini protif Germanci i satio narot vas ve saka. I oti sega stoete so racite fkrsteni i ne izlegvate poftorno vo planinata, koshcho sat narot ve saka, i da ga dobiete borbata koito na vas vi padina sho si ga turvate krfta protif Germanci i protif shpionite. I sega sakate da mu go dadite pravitelsfoto na shpionite."

Taka go kodoshea narodo za da mozhat da rechat "Ja gi izlegoe po planinite i zatoa gi bieme i gi zatvorvame." Toa go uspeae posle drugata godina.

Ari Veluhioti gimashe prevideno sati via raboti i zatoa ne se soglasfashe da gi predadat pushkite. Ama partiata Grcka beshe prodadena na intelidjen servis i ne puleshe sho politika mu igra Anglia. Gi dadoa pushkite i setne vikae po patishchata so prazni raci koshcho stanae rabotite. Imashe prodadeni sho bea vo partiata.

I samio Zahariadi beshe prodaden. Puleshe sho stava vo Grcia. Shpionite Germancki ga prezea vlasta i toi pushvashe komuniste da odat da go ubiat Ari Veluhioti. Beshe soglasen so Grckio parlament. Imae pushcheno brigada ot novo sobranite voinici da go gonat Ari i da go ubiat.

Vo voinata imashe i nogu sho bea ponapre i partizani. Imashe edna brigada koito ga velea Crvenata Brigada. Poveketo vo taja brigada bea komuniste. Gi pushchia da odat da go gonat Ari Veluhioti ama poveketo od nif ne sakae da go ubiat Ari toku reshia da pobegnat i da odat so na Ari chetata.

Ovia gi pisi eden sho beshe vo taja brigada. Beshe pot oficer, lohias na Grckio ezik se veli, sardjen na Ingiliskio ezik se veli. Imeto mu beshe Rizos Bokotas. Toi ima pisano "Koga ne pushchie da go gonime Ari nie pregorime pomegu nas sho beme vo partiata i reshime koga ke doblizhime blizu do mestoto deka e Ari da se stanime so nego i da odime i nie so nego."

Pishi vo buko koga stignale do nekoe mesto blizu deka se kriel Ari spale taja vecher na toa mesto. I utre denta se godea da go stretnat Ari ama toi den druga brigada sho beshe pushchena za da go fati Ari go obikolila mestoto deka bil Ari so ninite drugari.

I koga vishol Ari oti ke go fatat zhif mu rekol na ninite verni drugari "Begate da se spasite." I toi zastanal so ninio naiveren drugar Dzavela. Izvashle nekoa bumba i se ubile samite za da ne se fatat zhivi. Ovoa go pishi i Francuzino pisatel vo ninio buk sho se veli I Kapetanei.

Za ubisfoto na Ari i na Dzavela nikoi ne znae kak stana taja rabota. Koga stignala voinata na toa mesto deka bile ubieni Ari i Dzavela mu gi sekle glavite na jobata. I na 16 Iuni gi obesile glavite da visat vo grado Trikala za da gi puli narodo.

Taka zagina naidoborio i naiprfio partizan sho izleze vo Grcia. I toi beshe soglasen so na Tito liniata da napravat opshka voina sati Balkancki narodi i da se borat zaednichki protif fashiskite okopatori i protif Ingiliskio imberializam.

"Koga naukome drukio den sho stana so Ari," pishi Rizo Bokota, "sati se uzhalame sho zagina naisposovenio choek vo Grcia." Pishi Rizo vo buko "Koga stana voa neshcho se vratime naza i posle ne pushchia vo Solun." Crvenata Brigada sho sluzheshe Rizo Bokota ga vikae 118 Brigada. Otidoa vo Solun, posedia malu vreme vo Solun i ot tamo gi pushchia vo Trakia, vo grado Aleksandrupoli. Staroto ime na grado se vikashe Dede Agach.

Posle edna godina koga me pokania jaska da oda voinik, ot koga ne uchea tri meseci se sluchi da me pushche da sluzha vo taja brigada koito mu go imae menato numero na batalion. Brigadata ot 188 sho beshe ga narekoe 552.

Togash se sobra redovna voina vo Grcia. Stanae novi divizi. Vo Kavala beshe sedomta diviza. I brigadite bea rashireni vo Trakia i vo istochna Makedonia.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret