Posle Bojo So Germania

Chetiriesta i peta godina ka go izgubi bojo Germania se ispushchia patishchata. Pochnae da gredat pari ot stransfo, ot Amerika i ot Afstralia, na tia famili sho simae nini lugie vo stransfo.

Zhivota vo nashto selo pochna da stava podobra. Narodo pochna poftorno da se veseli kakto ponapre. Policiata sho beshe vo seloto ne beshe koshcho pravea pret bojo sho mu go zapirae eziko na narodo. Jaska pochna da imam malu rabota za da shia. Aku neme moja terzicka mashina ode vo striko Kiriaki. Tia imae mashina, i tamo rabote mladinata. Pochna da pravi pak veselbi koshcho ponapre.

Vo Athina politikantite se jadea eden so druk. Nie si ga puleme nashta rabota. Edni sho bea zameshani vo partiata izbegae vo drugite drzhavi. Nogu nashi deca sho bea vo na Goche brigadata si doidoa vo seloto. Imashe edni ot postarite predi da doidi voinata vo Neret. I policiata noshiata ne spiea po doma toku odea po nadvor da spiat oti vo nogu drugi sela noshiata odea voinici i policmani go obikolvae seloto i nogu imae fateno.

Eden den go pushchia Apostoli Makrinioti, pobratimo moi, da doidi vo Neret so destina korofilaci so nego da go fatat Risto Gazilainof - toi sho beshe vo Lerin na eparhiata koga partizanite go imae zeno Lerin.

Kinisa Apostoli ot Kotori so korofilacite, preku Lagen doidoa vo Neret. Koga stignae vo Neret na krao seloto do Shabaileata kukia go stretia na pato Petre Shabailef, sin na Giorgi Shabailef. Mu veli Apostoli "Ke odish so via korofilacite da mu ga kazhish kukiata na Risto Gazilainof." Sho drugo mu reche ne znam oti koga otidoa vo Risto togash Risto imashe zeno edna kosa na ramo. Sakashe da odi da kosi. Go stretnae na strede pat ne nogu daleku ot ninata kukia. I korofilacite sho gi noseshe Petre da mu ga kazhi kukiata na Risto koga go vidoa go opitae Petre da ne e toi sho go bare. I Petre mu veli "Ne e toi."

Apostoli ne otide so korofilacite. Mu reche oti ke doidi vu nas da ne vidi sho pravime. Doide vu nas i ne ni kaza zasho e doiden vo Neret. Ni veli taka ni tekna da se rashetame. Sedname nadvor vo avliata pot edni cernici sho gimame za pot senka oti beshe dosta toplo toi den. Otamo deka sedeme se puleshe kukiata Gazilainoa.

Imashe edna kukia na Vane Rudichin. Nemashe avlia so gradina i nogu pati vrveme preku ninoto mesto za na presek oti troa pogore nie imame livada i tamo imame gradina. I Risto pomina preku Rudichinta avlia, i ot mestoto deka sedeme so Apostoli se puleshe pato, i pato vrvi pret nashata vrata.

Apostoli go vide Risto i se zavrti na inak ku da ne znae nishcho. I Risto pomina pret nashata vrata. Apostoli i Risto bea nogu priateli vo vremeto koga beshe Apostoli astinom vo Neret. I zatoa ne sakashe da go fati. Mu veli na zhenata "Naprai ni edno kafe."

Go ispime kafeto. I po malu vreme stignae korofilacite i mu vele oti Risto ne e doma. I toi mu veli "Odite na stret selo kai dukianite i jaska ke doida, ke ve naida tamo."

Eden druk pat imae odeno da spiat nadvor ot seloto. Beshe Risto Gazolainof, Lekso Mechkarof, eden Todor ot Kotori i nogu drugi nashi Neretci sho begae ot doma za da ne gi fatat. Taja vecher doide voinata, tia sho sedee vo kukiata Divitkoa. Togash doidoa za prvi pat i tamo zastanae. Doidoa otkai Derveno i sakae da go ovrtat seloto i da fatat nekoi otia sho gi barae.

Koga stignae vo seloto pochna da osunva i tamo deka spiea nashite Neretci i Todor ot Kotori imashe odeno edno nashe mlado dete da gi vadi planuchkite. Deteto se vikashe Pandil Petref. Koga vide Pandil asker da gredi otkai Bela Prs, sho go vikame toa mesto nat Tumbalefcka Mala, odma otide gi skorna tia sho spiea.

Todor ot Kotori imashe so nego i edna bela kobila sho shetashe po selata so nega. Ka mu kaza Pandil oti gredi voina i ke gi fati odma stanae i pobegnae vo planinata. I oshchednash ne se vratia naza. Prefrlia vo Jugoslavia. Todor si ga ostavi kobilata i voinata mu ga ze.

Koga nabliza da doidi novata godina mladite deca i pomladite zheneti i nekoi ot postarite pregoria da se napravat shkinari vo seloto za nova godina, za da go razveselat narodo i da gi zaboravi straoite sho gi pomina vo vremeto koga beshe Germania vo nashite mesta. Oti dosta vreme nemashe stanato nikakva veselba vo nashto selo.

Se godea poveke ot triestina dushi da se pravat shkinari. Jaska i brachet mi Tanas Katin sakame i nie da se napravime shkinari, ama ne znaeme sho da se napravime. Drugite bea prigotveni sho da stani sekoi eden. Pandil Mialichin toi reche oti ke bidi doktur. Imashe i edno kufurche malo so crven krs na strede. Imashe i otia sho gi klavat dokturite na ushite za da slushat. Eden beshe da se napravi za pop. Risto Michof se napravi nevesta. Tanas Delof stana zet. Tanas Spirof giuptin. Vasil Kiref giupka. Edni se napravia chupi sho zhencki fustani. Drugi starci. Edni gi naznachia za sudii.

Za nas so Tanas nemashe sho da se napravime. Tamo deka govoreme sho da se pravime zhenata moja ni veli "Oti ne se napravite edenio mechka i drugio mechkar?" I ni veli oti vo ninoto selo dva brakia se pravea sekoa godina mechka i mechkar. Tia bea brakiata Krstoi, Petre i Jane. Petre se pravel mechka i Jane mechkar, i sfirel so gaidata i shetae po seloto.

I ni veli "Mechkata koi ke bite ke se oviete so vreshcha i drukio klaite nekoe iskinato palte i edna kapa na glavata."

Nie imame nogu vreshcha sho noseme zhito vo ni i edni sho noseme gnoi ot pravdata po nivieto. Gi sobrame i pochname da se godime. Togash vu nas se pogodi edna nasha komshika Lazica Postolova, i taja pochna mene da me godi so vreshchata.

Pak brachet mi Tanas si otide doma vu ni, tamo imashe edna daskalica sho zhiveshe vo ninata kukia. Taja imashe edno vetvo dolgo palte ot kozhi, ot lisica. Striko Kiriaki imashe eden vetof iskinat republik. Gi donese Tanas kai nas. A drugite shkinari se godea vo kafeneto na Velo Gazilainof. Lazica Postolova mene me naruzha nogu ubavo. Mi klade edni lilki na glavata.

Zhenata moja otide vo edni nashi komshi, gi vikame Shestefci. Tia imae kozi. Zhenata mu ze eden dzvonec. Otide i vo Petrinte, vo Ristuica Petrina. Tia imae edno malo tagare so kozha za da go ropa mechkaro. Gi donese doma.

Mene mi go obesia dzvoneco na tilo. Na racite si kladu edni narakvici ko zheni tatko gimashe doneseno ot Afstralia. Mi kladoe i eden sinzhir na tilo za mechkaro da me vodi.

Na Tanas mu kladoe edni disagi sho bea so dve torbi. Na strede imae dupka. Si ga pikna glavata Tanas vo dupkata i disagite vise a polovinata ot napre i polovinata otzadi. Go obesi i tagareto na stranata. Si klade i eden surat na liceto da ne se poznava.

I ka se storime gotovi izlegome nadvor vo dvoro. Snek imashe nogu taja zima. I koga pochna jaska da baram na chetirite ku mechka Lazica Postolova se kachi na mene. Zhenata mi i maika mi ka ne vidoa da odime so Lazica kachena na mene se izmochae ot smea.

Togash zheni odea vo crkva ot nashata mala i koga ne vidoa pochnae da bege alai snego beshe bel i jaska so vreshchata ovien stoe ku istincka mechka. Dzvoneco ropashe. Kuchiniata pochnae da lae po nas.

Stigname vo kafeneto deka se godea drugite. I koga ne vidoe se zachudie ka ni istekna da se napravime taka oti vo Neret nikogash ne se imashe napraveno nekoi mechkar i togash mu doide nogu chudno. I otogai ostana ku tradicia koga se pravat shkinari eden se pravi mechka.

Nikoi nemozheshe da ne poznae koi sne toi den.

Koga se napravime shkinari beshe praznik, Sveti Jovan sedom Januari so nofio Kalendar. So vetofio beshe Bozhik, i nie Neretci oshche praznicite gi sluzheme po vetvio kalendar. I koga beme gotovi sati shkinari kinisame da shetame krseloto. Pochname prven ot Kazhavarcka Mala. So nas imame i sfirki. Odeme po kukite tia famili sho imae ime vo kukiata Vane, Risto eli Vasil za Vane. Oti togash beshe Sveti Jovana po Ristofci alai beshe Bozhik po stario kalendar po Vasilofci alai tia sluze prfio den vo novata godina.

Koga otidome vo Kazhavarcka Mala otidome vo Laze Janef. Toi beshe sam doma. Imashe sin sho go vikae Vane ama beshe vo Afstralia. Vlegome vo ninata kukia. Jaska pochna da baram na chetirite i koga ne vide choeko nogu se izradva sho mu otidome sati doma.

I ni veli "Sakam mechkata da odi po sati odai za da pobegni loshoto ot kukiata." I jaska mu go stori kefo. Mechkaro me zanese po sati odai, i togash stario Laze mu veli na mechkaro "Sakam da me izgazi mechkata oti me bole pleschite." Si legna stario dolu i jaska pochna da go gaza.

Koga stana mu veli na mechkaro "Sega sakam da se izbora so mechkata." I mechkaro mu veli "Aku ni dadish rakia i vino." I ni veli "Ke vi dada." Toi imashe lozie i praveshe vino i rakia.

Pochname da se borime. Jaska mu rike ku mechka. Go kutna dolu i sede nat nego.

I mechkaro mu veli "Aide davai rakia i vino oti mechkata ne stava." Go fati toku kef toi choek so nas, otide, donese edna srcha so rakia plna ot edni pleteni srchi. Ga donese i ni veli "Vi ga davam so celo srce sho toku me razveselite. Ne simam razveseleno toku ku voi den sho se izveseli so vas. Da bite zdravi i zhivi."

Otamo kinisame po kukite. Odeme i po tia sho imae bishki zaklano taja godina i tia sho imae ofci i po tia sho imae lozia. Ni davae mesa, slaninie, sireninia, vino, raki. Sobrame nogu jadenie i pienie.

Lugieto bea nogu dovolni i radosni zasho nogu vreme nemae videno takva veselba vo nashto selo. I naipoveke so mechkata. Koga odeme po seloto sati kuchinia laea po nas. Grmeshe sato selo oti i sati shkinari imae i tia naobeseni dzvonci na remenieto. I zatoa kuchiniata laee po nas alai slushae dzvonci i klukashki.

Koga stigname vo Gorna Mala nat kukite Chapkunoi giupkata naide edno mache zakacheno vo snego. Go ze i go pikna otspredi pot koshulata sho ga imashe ot na baba mu Kotica. Toa kutro mache se zatopli i ne mrdashe, samo si spieshe.

Koga go pominame sato selo, jadenieto go zanesome vo Kirefio dukian. Kladome eden da gi isprzhi mesata za na vecherta da bide gotovi. Koga ge zavrshime so veselbata dolu na stret selo da si doime nie shkinarite da vecherame. Sato selo, malo, golemo, beshe sobrano tamo i ne chekae nas da odime i da pochni oroto.

Kinisame so sfirkite. Jaska bare na chetirite. Sati pomalite deca i chupinia gredea po mene, sakae da ga pule mechkata. Koga stigname tamo pochnae shkinarite da igre za da go izgaze snego za da pochne i chupite da igre oro.

Koga pochna oroto nogu ot shkinarite kradea otia deca sho bea napraveni chupi so zhencka nosia. I drugite setne pochnuvae da trche da gi fate. Klukashkite i dzvoncite djrngae na ni. Malite dechinia se kriea vo maiki mu. Gi beshe stra koga ke go fatvae.

Toi sho ga ukradi chupata go nosea pre tia sho bea naznacheni za sudii. Aku chupata veleshe ne go sakam mu klavae edna suma pari da plati oti ga ze chupata na sila. Pak aku nekoa ot kradenite veleshe oti go sakam, togash odeshe toi sho beshe pop napraveni gi venchashe.

Mene me vrzae za edna cheresha sho beshe tamo blizu do deka stavashe oroto. I sati bea odeni da igre oro. Samo malite bea okolu mene da me pule ka lezha na snego.

I jaska se ispushchi otamo deka be vrzan i pochna da begam ukai rido deka bea nasednati zhenite postari da pule sho stava. I ka ze jaska da se kacha ugere krs nego nogu zheni pochnae da bege. Malite pochnae da se krie vo maiki mu. Edni zheni mu vikae na shkinarite i na mechkaro oti mechkata izbega. I sati pochnae da trche po mene za da me fate.

Jaska frle snek po ni. Me fatia i me zanesoa tamo dolu deka igrae oro, i da mu zaigram edno oro i mechkaro da zapee. I ga peeshe edna mechkarcka pesna:

"Moli se Janke na boga,
crkvata da se zapali,
maika ti tam da izgori,
nie dvata da se zevame."

Mechkaro me zanese pri moita zhena da mu baca raka i taja aku me znaeshe se plasheshe pak od mene. Setne pochnae pak sati shkinari da igre oro. I togash giupkata koshcho igrashe na oroto padna dolu na zemiata i odma pretrcha dokturo da vidi sho stava, sho pati. Giupkata koga padna dolu gi otvori nodzite i dokturo si gi pikna racite megu nodzite i pot koshulata. I sati zheni bea sobrani okolu da pule sho stava. I togash dokturo go trgna macheto so go imashe giupkata pot koshulata. I togash nogu zheni se izmochae ot smea. Toa kutro mache ne znaeshe deka da odi.

Togash nogu rekoa ovaa smea sho ga napravime voi den da ni izlezi na arno.

Koga zavrshime so veselbite otidome vo kafeneto sati nie sho beme napraveni shkinari i sfirbaddjite gi zeme so nas i pochname so jadenie i pienie sata taja vecher. I taja veselba ni beshe poslednata. Zhenite rekoe toi den na arno da izlezi smeata sho ga napravime ama ne izleze na arno.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret

 

Next Book »