Treba Da Bida Voinik

I togash brgo doide zapovet ot drzhavata. Tia deca sho bea rodeni dvaesta i chetvorta godina i trebashe da odat voinici chetiriesta i peta godina. Se kanat da odat voinici i da se javat vo Solun na cheternaese Avgus chetiriesta i shesta godina. Ostavae dve drugi likii sho bea pred nas i ne zevae nas pomalite. Taja mu beshe druga politika oti nie beme pomali i ne beme nogu zameshani vo politichkite organizaci.

I zatoa sakae da formirat nova voina. Vo drzhavata nemae vervania na postarite oti sati starite voinici sho bea sobrani poveketo ot nif bea chklenoi vo Komuniskata Partia i edni imae odeno i partizani i se imae bieno protif Germancite. I zatoa ne sakae nas pomladite sho ne znaeme ot komunizam.

Na dvanaese Avgus kinisame ot seloto. Beme dosta deca ot Neret, blizu triestina sho beme rodeni dvaesta i chetvorta godina. Togash tatkoi ni bea pushcheni ot voinata sho se biea vo Mala Azia so Turcite. I togash se rodi poveke mashki. Otidome vo Lerin i otamo drukio den trebashe da trgame za Solun. Imashe premnogu i ot sati drugite sela ot Lerinckata okolia.

Otidome na steshino blizu do seloto Armenoro za da se kachime na treno. Treno ne odeshe do Solun oti mosto sho e nat Voden blizu do Vladovo beshe skinat na strede. Partizanite go imae rastureno za da nemozhat Germanci da nosat oruzhie preku Jugoslavia koga bea vo Grcia.

Ni rekoa ke odime so treno do Vladovo i otamo ke barame do grado Voden, i setne tamo ke doidi druk tren ot Solun da ne zemi. Se kachime sati na treno, stigname vo Vladovo, slegome ot treno, i so baranie stigname vo Voden.

Otidome do askerckite kazarmi i tamo pokrai linia sho gredi ot Solun go chekame da doidi treno da ne zemi. Cel den chekame, i tren nemashe da se javi. Ednash rekoa oti ke doide voinicki kamioni da ne prezemat i tia nemashe da se javat. Nogu rekoa da odime do Solun so baranie da patuvame. Rekoa aku gi stretime kamionite na pato ke se kachime, aku ne utre so patuvanie ke stignime vo Solun. Je dosta daleku, toku reshime da kinisame.

Togash Grckata drzhava beshe rasturena. Nemashe nikakof ret. Kinisame ot Voden da odime po pato sho odi za Solun. I koga stigname pot Voden stignae nekoku voinicki kamioni i ne zea. Ne zanesoa vo Solun i ne ostavia vo strede grat.

Da nema deka da spieme, ostaname sanosh taja vecher po patishchata. Edni si nalegnae da spiat po stoloite i po parkoite.

Na utroto koga osuna otidome da se javime na Pedesto Sindagma, se veleshe na Grckio ezik, Pedesta Brigada po nashio ezik. Otidome tamo i pochnae da ne zevat eden po eden da ne puli voinichkio doktur. I koi go sakae da go zemat za voinik go pushvae ponapre da go ostrizhi berbero i setne mu davae askercki plachki da se oblechi.

Pulime oti ne gi zevat sati. Edni gi pushvae i mu velee da si odat po doma, druk pat ke gi pobarat. Rekoa "Sega ke gi zemime samo tia sho se otbrani da imat nekoi zanet vo voinata." Taja beshe Ingiliska politika manata, "Sakame samo tia sho imae zanaeti", a na ni mu beshe da gi soberat po vernite, oshche poprvnata godina koga ne pregledae koi znaea sho mu se verni na ninata politika gi zapishvae da imat nekoi zanaet vo voinata.

Pulime ot nashto selo ne zastanae samo chetiri dushi - Tanas brachet mi, mene, Mitre Ognenof i Nume Kapolichof. Ne oblekoa, ni dadoa pushki, i so brachet mi Tanas ne kladoe na istoto loho po Grcki. Lohoti ime i sto i dvaese voinici.

Za mene nemae cheli da mi dade. Imashe edni ama mi bea mali. Oficerite gi kriea po ubavite cheli za ni eli gi prodavae. Togash stavashe golemo aramisfo vo voinata. Narodo beshe gladen i bes cheli i zatoa koi mozheshe kradeshe.

Na vecherta otidome so Tanas da si gi pushchime politichkite plachki po decata sho gimae vrateno da si odat naza vo seloto. Jaska se kachi vo tramo za da odime deka bea nashite priateli vo hotelo da mu gi dadime plachkite da ni gi zanesat po doma. Otidu vo tramo po chorapi bes cheli.

Gi naidome nashite priateli i bea nogu radosni sho ne gi zea za voinici. Ama ne znaea sho ke dochekat i tia po malu vreme. A nie chetirite beme nogu sakaldisani oti otoku deca samo nashio ksmet ne strabota da se vratime i nie po doma.

Drukio den ne naredia na utroto da odime za chai. Jaska ode otzadi po chorapi bes cheli. A tamo beshe zastanat eden pogolem oficer sho beshe na voinata da ne puli nas novite voinici kak odime. I koga me vide mene bes cheli mu vika na nashio oficer da go zastani sato loho.

I toi ne zastana i me vika mene da oda pri nego i me opitva "Oti ne si gi obu chelite?" I jaska mu vela "Nemam cheli. Ne mi dadoa. Mi dave edni nogu mali i ne mi chine." I togash mu se razvika na nashio oficer sho ni beshe na nashto loho i mu veli "Zemi go voiniko odma sega i odite vo shtoro da si otberi cheli." Otidome i togash mi dadoa nogu ubavi cheli sho gi nosea oficerite.

Sedime vo Solun dva dena i otamo ne krenae so kamionite i ne zanesoa da se kachime na treno. I otamo kinisame da odime vo Aleksandrupoli. Dade Agach mu beshe staroto ime na toi grat. Koga Bogaria ga drzheshe Trakia i Bogarite bea sojuznici so Rusia, Rusia imashe port tamo za da izlegva vo Egeickoto Morie. I koga mu ga dadoa Trakia na Grcite tia go naznachia da se vika Aleksandrupoli.

Otidome tamo. Imashe poveke ot pet hiliadi novi voinici sho ne zanesoa tamo za da ne uchat voinichkite raboti - kako da se bieme so dushmano akoto stani nekoi boi pomegu Grcia i pomegu nekoa druga drzhava. Pochnae da ne trainuve. Imame pushki ama nemame oshche zeno fisheci.

Koga vleze meseco Septenvri Grckio parlament dade zapovet da stani glasanie vo Grcia i narodo da glasi za caro - dali ke saka da se vrati caro naza vo Grcia? Narodo go navrtvae so sila da glasi za caro. Ne zanesoa i nas voinicite da glasime. Ni davae dve knigi, ednata bela a pak drugata pisheshe Vasilevomeni Dimokratia. Po nashe se veli Carcka Dimokratia.

Na drugi mesta koga glasuvale voinicite, oficero mu ga baral ednata kniga naza za da go znae dali go glasa caro, a pak na nas ne ni go napravia toa neshcho. Beme slobodni kak sakame da glasame. Ne ni ga barae da mu ga vratime drugata kniga.

Utre denta rekoa oti caro dobi na stoto sto da se vrati naza vo Grcia.
I odma stigna vo Grcia i togash pochna golem teror krs cela Grcia protif dimokrackio narot - da go biat, da go zatvorvat, da go pushvat po Grckite adi. Pochnae i nogu da gi sudat na smrt. I pochna narodo da bega poftorno vo planinite. I sega da se bori so domashnite fashiski shpioni i so nofio Anglichancki okopator.

Vo mestoto deka beme nie ot toi grat izlegoa nogu partizani. Glavenio lider sho mu beshe na taja okolia na partizanite beshe ot Aleksandrupoli. Imeto mu beshe Niko. Prezimeto ne mu go znam. Imashe zeno lazhovno ime vo partizansfoto, se vikashe kapetan Kriton. Vo kuso vreme vo taja okolia planinite bea preplnati so partizani.

Otidoa eden den da go fatat treno sho gredeshe ot Solun za vo Aleksandrupoli. Ima tamo edno mesto go vele Kirka. Tamo ima nekoku tuneli sho vrvi treno pot zemi. Zastanae nadvor ot tunelo. I koga izlegvashe treno ot tunelo mu zastana eden partizan so mashingano. I mu veli na draivero da go zastani treno. I draivero ne sakashe da zastani. I togai partizano frli so mashingano i go otepa draivero. A drukio sho beshe vo treno sho klavashe kiumur vo furnata za da vari vodata, ka vide sho go ubia draivero odma otide na mashinata i go zastana treno.

Vo treno imashe nekoku Grcki voinici i nekoku Anglichani. Vo natre beshe i eden oficer sho beshe na policiata vo Aleksandrupoli, i drugite bea civilni. Gi slegoa sati ot treno, gi piknae natre vo tunelo. Vo treno imashe nogu stoka sho nosea za nas voinicite. Vo nogu kuso vreme go rastovaria treno. So ni imae i pravda i sata stoka ga tovarie na pravdata.
Na voinicite mu gi zea pushkite i gi ostavia slobodni. Samo oficero sho beshe na policiata go zea so ni i go ubia.

Doide abar oti se fati treno. Duri da stigni voinata i policiata na mestoto deka go zastanae treno partizanite imae izbegano.

Nie novite voinici togash nemame fisheci vo pushkite. Ako vlegvae vo grado ke ne fatvae ko zaeci. Imame Ingilizi oficeri sho ne trainuvae i vo treno sho go fatia partizanite imashe nogu chokolati za ni, i se zhalae oti mu gi zee.

Okolu grado imashe nogu narki kladeni ot Germancite, i sati bea zhelezni, es-main se velea, i ne bea rasipani. Nas voinicite ne ne ostavae da odime nadvor po nivieto. Imae doideno ucheni voinici i gi izvavae ne samo sho imashe nadvor po nivieto toku i sato morie beshe nasadeno ot golemite narki sho se za brodovite. Koga bea Germanci vo Grcia si mislea da ne udri Anglia otkai Turcia i zatoa sato toa mesto go imae nasadeno so narki.

Tri meseci ne uchea i koga zavrshi trainuvanieto pochnae da ne pushvat po drugite voinichki batalioni i brigadi. Vo Aleksandrupoli tamo imashe edno tagma, sho go velat Grcite. Ne znam ka se kazhva tagmata po Makedoncki. Edno tagma ima poveke ot pet stotini dushi duri do shes stotini. Ima chetiri loha. Ima i edno loho sho se vo nego sati zanachite, draiverite na aftokinite, na kamionite, na telefonite i na sati drugite zanaetchicki voinichki raboti. I mene me prefrlia da oda da sluzha vo toa tagma.

I me naznachia da se ucha na olmite. Olmi gi velat Grcite giuliniata sho gi pike ot odozgora. Toa tagma sho beshe vo Aleksandrupoli beshe sto i osomnaesto tagma, sho go imae pushcheno da go ubie Ari Veluhioti. I togash go velea Crvenoto Tagma. Go prefrlia vo Aleksandrupoli i go napravia da se vika pet stotini i pedese i dve - 552. Vo toa tagma otidome nogu voinici ot Lerinckite sela.

Mene me prefrlia vo lohoto sho bea sati tia sho imae zanaeti. Pochnae da me uche na olmite. Oficero sho ne ucheshe beshe mlat i beshe doiden ot Egipet, otia voinici sho imae izbegano vo Egipet koga Germania vleze vo Grcia.

Ka nauchi jaska sho sum terzia me zaima. Nogu mu preprave nogu plachki. Mu gi siderosfe plachkite. Beshe nogu fudul. Imeto mu beshe Cilingunas Georgios. I koga ne ucheshe na olmite jaska nogu brgo mu go ze redo, ime i dosta brzina i nogu me zaima alai mu be naidoborio ot sati drugite.

Posle dve nedeli ne krenae otamo i rekoe oti tagmato nashe ke odi vo eden druk grat blizu do Turckata granica. Grado se veleshe Sufli. Beshe blizu do rekata Evro. Bogarite ga vikat taja reka Marica. Sata taja okolia se vika Evro. Rekata ga deli Grcia so Turcia. Vo toi grat plodat nogu bubi sho gi velat sho ga prae koprinata. Ima i nekoku fabriki sho ga tkaet koprinata i sho ga chiste. Sati nivieto mu se sadeni so cernici za da gi ranat bubite. Pot fidanite seat kokar za kromit vo grado.

Zastana nashto loho i edno drugo loho. A drugite tri loha otidoa malu pogore vo edno selo koito se vika Kiriaki. Otaja okolia imashe izlezeni po planinite nogu partizani. Imae doideno nogu fashiski cheti da gi gonat partizanite.

Beshe doidena cela cheta na Andon Chaush ot Drama. Poveketo od nif ne znaea da govorat Grcki ezik. Govorea poveketo Turcki. Odea po selata. Mu gi fatvae zhenite na tia sho imae mazhi partizani. Pravea golem zulum. Mu gi palea kukite. Gi fatvae chupite.

I narodo pochna da bega po planinite. Chupite zevae pushki i odea partizanki da se borat protif fashiskite cheti. Voinata ne praveshe takvi loshi raboti.

Poiketo voinici bea organizirani vo Komuniskata Partia. Vo nashto tagma poveketo ot starite voinici bea sati organizirani i sati chekae da stani nekoa mashovna revolucia ot natre ot gradishchata da skokni i voinata i da gi unishtat fashisteto. Ama lidero na partiata Zahariadi ne davashe zapovet da zbuhni revolucia natre ot gradovite.

Francuzino sho go ima pisano buko I Kapetanei pisi vo toi buk oti Zahariadi velel togash oti samo tia sho se plashat ode vo planinata. Puleshe samio sho stavashe, ka go tepae narodo. Apsanite se imae preplnato ot lugie i toi puleshe seir i chekashe da go dosfrshe dimokrackio narot.

Vo Grcia sekoi den fashiskite cheti i policiata nosea vo gradovite secheni glavi ot partizani. Eden den jaska chuve na glavnata vrata na nashto tagma i pula stignae edni ot chetata na Andon Chaush so eden mal armobil. I na nego imae dve vreshcha plni so partizancki secheni glavi.

Gi slegoa vreshchata pret ofico na nashto tagma i eden nash oficer pisheshe natre vo ofico i koga vide choechki glavi ze da vika i da bega ot ofico. I mu veli na tia sho mu gi ostavia glavite pret ofico da gi zemat i da begat otamo.

Gi zea vreshchata so glavite i otidoa natre vo grado i gi naredia okolu edno malo gradinche sho beshe sadeno so cvekinia za da gi puli narodo. Stoae glavite nekoku dena tamo. Beshe nogu grozno i zhalno da gi gledash takvi grozni raboti. Oshche sega posle toku godini mi stoat pred mene glavite na tia mladini i nemozha da gi zaborava.

Ot grado Sufli koshcho kaza ponapre imashe dosta partizani odeni vo planinata. Eden ot nif imashe pushcheno abar oti na deno Bozhik ke slezi so ninite drugari da go udri grado. Beshe oficer vo partizanite a brat mu beshe pushkar udisan so policiata. Mu imae dadeno i pushka na partizano. Zhenata ga imae zatvor.

Togash blizheshe Bozhik i se godeme da go sluzhime Bozhik. I trebashe da odime da kupime nekoi blagi raboti. A imame nogu Musulmani vo voinata za nas. Risianite godea da ni kupat za Bozhik sfincko meso. Za Musulmanite imashe jagneshko meso. Me pushchia mene da mu pomozha za da go donesime sfinckoto meso.

Otidome vo grado na kasapnicata. Beshe pret Bozhik eden den, dvaese i chetiri Dekenvri. Go zeme mesoto i koga izlegome nadvor ot kasapnicata pulime narot da se beri okolu edna kola sho ga trgae dva volovi. Pato deka vrveshe kolata beshe malu visen i so kldrma. Poveketo patishcha vo Sufli bea togash so kamenie.

Koga nabliza kolata blizu do nas pulime zat kolata vrzana edna choechka mrsha i kolata go vlecheshe. Po kolata odea nekoku policmani. Choeko sho go vlechkashe kolata beshe vrzan za nozite i glavata mu beshe samo krvovi sho se bieshe po kamenieto.

Otepanio sho go vlechea beshe toi sho imashe pushcheno aber oti na Bozhik ke doidi da udri vo grado. Toi imashe vlezeno vo grado eden den porano. Simashe odeno vo ninata kukia i na ranoto kinisa da si odi pak pri partizanite. Koga odeshe po pato se stretna so policmanite. Tia se prekrevae ot edno selo koito se veli Derio. Togash imashe padnato i nogu snek po visokite mesta. I koga go vidoa partizano pochnae da pluske po nego, i go otepae, i go vrzae za kolata, i go donesoa vo grado.

Ga zastanae kolata tamo blizu do kasapnicata deka go zevame mesoto. I sat narot se sobra okolu da vidi koi e ubienio. Oti poveketo simae nini lugie vo planinata. Nikoi nemozheshe da go poznae koi choek je. Ga donesoe zhenata mu ot apsanata da vide dali e mazhot mu. Doide taja kutra i veli "Ne e moio mash." Doide brat mu i veli "Voi e kucheto."

Takvi grozni raboti stavae tia godini koito brat so brat se tepae, i treba so iliadi bukoi da se pishe tragedite sho stavae tia crni godini.

Drukio den go pravime Bozhik.

I posle nekoku dena pochna da vrni nogu snek. Doide novata godina, chetiriesta i sedma. Vremeto pochna da se poprava du na jugo i snego pochna da go topi. Drukio den fati edna losha chikna i go zamrzna. Mozheshe da odish nat snego na sedom Ianuari. Partizanite oshche na vecherta na shes Ianuari pochnae da gi biat nashite trite loha sho bea vo seloto Kiriaki. Pochna da vrni druk snek. Cela vecher se biea i pobarae pomosh da odime da mu pomozhime.

Nie sho beme vo Sufli kinisame drukio den. Nie so olmoto i lohoto sho beshe ostanato vo Sufli kinisame da odime preku seloto Derio da izlezime nat seloto Kiriaki. Ne otidome po glavenio pat sho odi pravo za vo seloto.

Koga stigname vo povisokite mesta snego beshe nogu golem i mskite sho bea tovareni so olmoto se zakachia vo snego. Istoto i nie voinicite se kacheme vo snego. Nemozheme da odime. Stigname do edno mesto. Tamo imashe Vlashki kalivie. Vremeto se stemna.

So nas imashe i edna cheta ot na Andon Chaush, nekoi stotina dushi. I kapidano mu beshe ot edno malo gratche nadvor ot Kavala koito se vika po Grcki Elefterupoli. Po nashio ezik se kazhva Pravec. Imeto na kapidano sho gi rakovodeshe tia gnasotii go velea kapetan Kapa. Beshe nogu gnasen choek. Na pojaso noseshe nogu nozhoi i edna sabia za da mu gi sechi glavite na partizanite koga ke fatvae nekoisi partizan.

Se sluchi taja vecher da bime vo istata kaliva so kapetan Kapa. Mi beshe stra da go pula so nozhoite obeseni na remeno. Vo vremeto koga Bogarite ga imae okopirano istochna Makedonia toi bil partizan. Si ga imal zeno i zhenata so nego vo planinata Pangeo. Zhenata mu imala togash i edno malo chupe i toa nogu plachelo. I go ze kapetan Kapa i go zakla oti placheshe nogu. Ot ninite go opitvae koku malechki ima i mu veleshe toku imam vo Elefterupoli i edno imam gore vo Pangeo. Beshe nogu losh choek.

Koga odeme deniata za da prestignime za pomosh grmea olmite sho pukae i pushkite. Predi da se stemni zastana pluskevata. Si veleme izbegae partizanite. Ne znaeme sho stava.

Spame taja vecher vo Vlashkite kalivie i na ranoto kinisame da odime. Nikak pravdata nemozhea da odat vo snego. Nashte oficeri reshia da slezime na glavenio pat sho odi za vo seloto Kiriaki. Imashe edno slepo patishche pokrai edno dere. Izlegvashe na glavnio pat blizu do edna drugo selo koito se vikashe Protoklisi. Beshe nekoi chetiri kilometri ot seloto Kiriaski i glavnio pat vrveshe pokrai toa selo.

Stigname vo seloto i komitite na kapetan Kapa pochnae da tepat kokoshki i da se falat koga ke stignime vo seloto Kiriaki ke gi zakolat sati lugie sho zhive vo toa selo. Oti ot Kiriaki imashe nogu partizani izlezeni vo planinata. Ka gi slushia nashite voinichki oficeri sho velat oti ke kolat i ke tepat, i mu vele na kapetan Kapa nema nikoi da doidi so nas vo seloto Kiriaki.

Nashio lohagos ostavi nekoi triestina voinici na krao na seloto. Mu ostavi tri mashingani. Ostavi tamo i eden pomal oficer i mu reche "Da ne ostave nikoi ot chetata na kapetan Kapa da doidi vo seloto Kiriaki. Aku vite nekoi da kinisa odma da go otepate."

Vo chetata na kapetan Kapa imashe i nekoku policmani so nego. I nashio lohagos mu veli "Samo policmanite ke doide so nas. Vie drugite ke sedite tuka."

Koga se godeme da trgnime za vo seloto pulime crnilo narot da gredi po pato. Zastaname da vime sho stava. I koga doblizae blizu do nas pulime oti bea nashite voinici so civilni plachki oblecheni, raskinati, bes cheli, edni so pinci. I ni raspravia oti partizanite gi fatia sati i mu gi zea plachkite i pushkite. Ima i dosta voinici vo seloto tepani i raneti.

Trite loha sho bea vo toa selo poveketo voinici bea ot Musulmancko poteklo ot okoliata Komotini i ot Ksanthi. Oti otia dvete okoli Grcia ne gimashe isterano Turcite; samo ot nashte mesta ot cela Makedonia i ot okoliata na Evro alai granichi so Turcia. Tia Turci sho bea ostanati vo Grckoto mesto imae plno pravo - odea i voinici vo Grckata voina. I koga udrie partizanite vo seloto sati Turchiniata gi skunale glavite vo andacite i ne sakae da se biat. I taka gi fatia sati voinici.

Tamo beshe kapidano na partizanite, kapetan Kriton ot grado Aleksandrupoli. Vo voinata imashe nogu oficeri sho bea ot istio grat. Na prvoto loho lohagoto beshe ot Aleksandrupoli. Beshe so tri zvezdi, ama vo borbata se otepa.

Vo istio loho imashe i eden pomal oficer so edna zvezda i se vikashe Vasilaki. I bea nogu dobro poznati so kapetan Kriton. Zaedno odele na skolie, jobata odea na universiteto vo Athina. Kapetan Kriton ke da beshe avokat. I koga gi fatile sati voinici i oficeri gi zanesoa pri kapetan Kriton.

I koga se stretnae so oficero Vasilaki se zgrabia i mu veli Vasilaki "Ti si, Niko, kumandaro na ovia partizani?" I toi mu otgovorva "Jasum, Vasilaki. Sega imam drugo ime. Me vikat kapetan Kriton." I koshcho kazhvae edni voinici sho bea otoa mesto, ednio mu ga sakal sestra mu za zhena ama ne uma koi beshe ot dvata, dali Vasilaki eli kapidano Niko.

Koga gi fatia sati voinici gi sobrae na edno mesto deka mu beshe stret selo. I kapetan Kriton pochnal da govori, mu veli "Vie ste narodni deca, nashi sinoi i brakia. Nie ne sakame so vas da se bieme. Isto i vie da ne ne biete nas. Nie se borime protif fashizamo. Se boreme sati zaedno so vas i so vashite tatkoi i brakia za da gi isterame okopatorite ot nashata zemia. I sega ni doide druk okopator, Anglichanckio; koito do fchera vikashe da gi zemime pushkite i da se borime protif Germanckio okopator, protif Bogarckio i protif Talianckio i protif domashnite shpioni sho gi zea pushkite i stanae potkrepiteli na trite okopatori. I sega pulite samite sho stava. Nashte Anglichancki potkrepiteli doidoa vo nashata zemia ku osloboditeli i ot druga strana poloshi okopatori ot drugite. Doidoa vo Grcia i na shpionite sho bea zaedno so okopatorite i go tepae Grckio narot. Na ni sega mu se dade pravo poftorno da pochnat da go tepat Grckio narot sho si ga isturi krfta toku godini da se bori za nina polza, za da doidat vo nashta zemia da ni se kachan na tilo. Go donesoa Gliksburg poftorno vo Grcia, toi sho mu dade pravo na Metaksa da ga napravi diktaturata triesta i shesta godina i go zatvori satio dimokraticheski narot vo apsanite. Isto i sega stava isoto neshcho. Gime naplnato poftorno apsanite so zatvornici oti bile dimokrati i oti bare edna podobra zhivot za ninite famili. I zatoa, nashi brakia, nas sho ne pulite sega pred vas so raskomateni plachki i bes cheli na nozite gi zeme poftorno pushkite vo raka. Izlegome pak po planinite da se borime poftorno protif nofio okopator i protif domashnite shpioni. I sega, nashi brakia, koi saka dobrovolno da doidi so nas da ni kazhi. A vie drugite sho ne sakate da doite so nas ke gi raslechite vashte vonichki plachki, ke ni gi dadite na nas i nie ke vi gi dadime nashite. I ste slobodni da se vratite naza. Gliksburg zaedno so Anglichanite ke vi dade drugi plachki i drugi pushki. Ama edno vi kazhvam. Koshcho ve pulime nie deka odite i ne sakame da ve bieme, isto taka i vie da ne pulite nie. Gi gonime policmanite i fashiskite cheti na Andon Chaush."

Tamo deka mu govoreshe kapetan Kriton imashe eden dukian. I tamo beshe ofico na selckata uprava. I pochnae da vlegvat vo natre, eden voinik i eden partizan i si gi menvae plachkite.

Vo voinata imame edno dete sho beshe otia okolnite sela, na Evro okoliata. Tatko mu imashe odeno partizan. I koga se fatia voinicite si go fati sin mu i go opita dali ke saka da odi so nego partizan. I deteto mu veli na tatko mu "Ne greda partizan." I togash tatko mu mu veli "Slechi gi plachkite oti tebe caro Gliksburg pa ke ti dadi novi plachki."

I vie, chitateli, sho ke gi chitate, ovia sho gi pisha, da ne si mislite oti se lagi. Se istincki neshcha koito nie gi prezhivime i gi vidome ovia raboti vo tia crni za nas godini. Vidome brato da si go tepa brato. Tatkoto da si go tepa sino. Zhenata da si go tepa mazho i mazho zhenata. Ne se prepishvat tragedite sho gi pominame i sho gi vidome so nashite ochi. Koito na druga stranica ke pisha oshche drugi tragedi sho stavae toa vreme.

Koga zavrshia partizanite i voinicite so smenvatieto na plachkite, edni voinici sho sakae da odat so partizanite otidoa. Zea i nekoku sho bea nogu fanatici vo voinata oti imashe edni sho bea na mashinganite i se borea do posledno. Gi zea i gi ubia. Imashe edno ot Lerinckite sela, ot seloto Opsirena. Kazhvae voinici sho bea zaedno nogu bil fanatik i samo vikal da zhivee caro. Go zea i nego.

I drugite gi ostavia slobodni. Na voinichkite oficeri ne mu gi slekoa plachkite. Gi ostavia da se vratat so se plachki. Voinici sho imashe tepani okolu seloto sho chuae mu gi slekoa plachkite i mrshite gi donesoa vo seloto. Edni sho bea pushcheni podaleku ot seloto da chuat bea ubieni, ze ni plachkite i mrshite gimae doneseno na glavnio pat sho odi za vo seloto. Tepani i raneti imashe poveke ot triestina dushi.

Doidoa askercki golemi armobili, gi zea sati fatenite voinici, gi donesoa do stanciata deka vrveshe treno, gi kachia na treno i gi zanesoa vo Aleksandrupoli. I ranetite oficeri i voinici gi zanesoa vo spitalieto.

Nie drugite kinisame da odime za vo seloto. Pret da vlezime vo seloto na pato naidome tri mrshi. Otepanite gimae ostaveno na strede pat za da gi naidime oti togash koga se biea vrneshe nogu snek i za da ne gi posipi snego gi zvadoe na pato.

Otidome vo seloto i sati tepanite gi sobrame vo crkvata. Koi bea otaja okolia mu gi pushchia telata po doma da si gi zakopat vo ninite sela. A sati drugite gi zanesome i gi zakopame vo grobishchata sho mu bea na seloto. Otia trite tepani sho gi naidome na pato pret da vlezime vo seloto, edenio od ni mi beshe priatel i beshe armasan. Beshe ot Katerini.

Sedime tamo nekoi tri dena i setne se vratime poftorno vo Sufli. Voinicite sho bea fatenite gi oblekoa poftorno i gi vratia naza vo tagmata. Samo Musulmanite gi zastanae i gi pushchia po drugi mesta. Gi kladoa da gi pulat mskite. Edni gi pushchia po spitaliniata. Gi sobrae i ot sati drugite tagmata alai stana takva golema tragedia vo nashto tagma i zatoa nemae vervania na ni da gi pushchat naza.

Vo toa vreme doide edno pismo ot Sedomta Divizia sho beshe vo grado Kavala da me pushche mene da oda vo Kavala da se ucha za draiver na golemite armobili. Togash nashto loho go imashe prezeno toi mlatio oficer sho me ucheshe na olmite. I nogu me sakashe alai mu gi preprave plachkite. Toi sho ni beshe lohagos ponapre stana pogolem i taka go preze lohoto po mlatio i toi mu otgovorva naza oti mene me saka na lohoto. Ke pushchi druk na moito mesto. I mi veli na mene "Ne te pushvam za draiver, a pak nitu ke te pushcha da odish da se biesh po planinieto."

Togai doide zapovet ot diviziata nashto tagma da se premesti otamo i da doidime blizu do grado Drama vo edno pomalo gratche koito se vika Paranesti blizu do rekata Nesta, sho se vika po Makedoncki. Doidome vo Paranesti.

Tamo zastanae dve loha. Drugi dve pushchia vo edno selo nat Drama blizu do Bogarckata granica koito se vika Papades. Ne znam kakvo ime imashe ponapre, predi da doidat Grcite vo Makedonia. Ot dvete loha sho zastanae vo Paranesti ednoto loho go pushchia nat Paranesti vo edno selo sho se vika Tholos. Tuka deka doidome pominame nogu podobro. Nemashe nogu partizancki grupi i tia malu sho bea vo voa mesto poiketo chetite na Andon Chaush gi gonea.

Mene mlatio lohagos sho go preze lohoto me imashe kladeno stalno da chuvam na glavnata vrata deka bea voinichkite kazarmi. Pomina nogu ubavo.

Zeve pisma ot zhenata moja. I mi raspravashe oti i vo nashte mesta pochna da se usilva partizansfoto. I po malu vreme drzhavata gi zapovedi sati planinckite sela da slezat vo Lerin i po polckite sela. Nashto selo sleze vo polckite sela. Zhenata moja sleze vo seloto Mala. A edni otidoa vo Nevoleni, edni vo Armenoro i vo Peshoshnica. Starite ostanae vo seloto.

Isto stana i so seloto Lagen i so sati planicki sela slegoa za malu vreme. I mu tekna na nogu da se vrate naza vo seloto oti togai pochnuvae rabotite proletni. Se vratia naza vo selata.

I po malu vreme slegoa golemi partizancki grupi po sati sela. I gi sobrae sati mazhi da odat partizani. Ne ostanae mladi mazhi vo nashto selo. Gi sobrae. Ostanae samo starite i zhenite vo seloto, i po nekoi sho zastana vo Lerin i sho imae odeni vo Sfeta Gora. Sati drugite gi zea.

Decata sho se radvae koga otidome poprvata godina za voinici i gi vratia naza sega za ni doide polosha strekia, goli i bosi da shetat po planinite. Ka se osili partizansfoto i vo nashte mesta nogu voinici sho si gredea po selata gi fatvae partizanite i gi zevae so ni za partizani.

Si doide eden moi priatel vo seloto Peshoshnica da si ga vidi familiata. Se vikashe Petre Fostiropulo. Beme vo istoto loho, i koga beme vo Aleksandrupoli pak vo istoto loho beme. Mi beshe nogu dobor priatel. I beshe nogu dobro dete. Si otide vo seloto i togash se zgodi da vlezat partizani vo ninoto selo.

Imashe Petre i drugi brakia. Imae zeno pushki ot drzhavata i odea noshiata da chuvat zaedno so policiata sho beshe vo ninoto selo. Tatko mu na Petre i toi beshe nogu protivnik protif partizanite.

Otidoa vo ninata kukia taja vecher, go naidoa tamo i Petre i mu vele na tatko mu "Deka se drugite sinoi?" I toi mu otgovorva "Odite aku ste mazhi da gi naidite deka se." I togash go zea nadvor stario i odma go otepae.

Aku ne mu otgovorvashe toku so loshi lafoi mozhi da ne go tepae i mozhi Petre da kurtulvashe. Go zea Petre i nego go otepae.

Koga naukome vo nashto tagma sho stana so Petre na nas drugite ne ne pushvae da si doidime doma pri familite oti togash beshe zapalena borbata preku cela Grcia.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret