Rashetka Vo Evropa

Vo Lerin imashe eden koito se vikashe Chokano. Toi imashe nin aftobas i odeshe po sati Balkancki drzhavi, vo Turcia, vo Bogaria, Rumania i vo Jugoslavia. So nego i nie otidome vo Bogaria. Baso beshe pln samo so turiste ot Afstralia i ot Kanada. Poiketo bea Kanadeici.

Trgname ranoto ot Lerin. Zastaname vo Voden za poruchok i otamo kinisame preku Solun. Otidome vo Kukush. Blizu do grado Seres gi vidu poftorno sati tia mesta deka praeme borbi koga beshe Gragianckata Voina vo Grcia, planinata Belesh i rido Alibudush, tamo deka reshie Makedonckite voivodi da stani Ilindenckoto Vastanie, i tamo blizu se ubi Goce Delchef vo seloto Banica.

Trgname i za kuso vreme ga vrveme Grckata granica i vlegvame vo Bogaria, vo Pirinckio del na Makedonia, tamo deka Jane Sandanski se boreshe protif Turcite i protif Bogarckite Vrhovisti za slobodata na Makedonckio narot.

Koga vlegome vo Bogaria vidome nogu golema razlika so zemiodelsfoto. Nogu strabotana sata zemia vo Bogaria, sata gora prezelenata. Koga vrveme po nivieto gi puleme nogu ubavo uredeni planinieto sati zeleni. Akoto nekoe mesto vo planinieto beshe prazno bes drva imashe novi sadeni. Ne vidome prazno i golo mesto.

Vo Grcia sati ridovi bea goli bes nikakvo drvo posadeno.

Stigname vo Sofia na vecherta. Otidome vo hotelo Evropa na golemio pat sho go nosi imeto na Giorgi Dimitrof, sekretaro na Sfetovnata Komuniska Partia. Tamo ne chekashe edna mlada Bogarka koito znaeshe da govori nogu poubavo Grcki od nas. Beshe naznachena ot drzhavata da gi prechekva turisteto i da gi sheta krs Bogaria.

Vecherata ni beshe gotova. Vecherame i ni veli chupata "Sega va nosh pochinite i utre ranoto ke doida da ve zema i ke ve rashetam da ga vidite Sofia. I za ruchok ke odime da jadime gore vo planinata Vitosha vo panoramik restorant."

Drukio den doide na ranoto i sati vlegome vo baso i pochname da shetame vo Sofia. Ne zanese da ga vidime crkvata Aleksandre Nevski, sata oblechena so zlato. Tamo blizu beshe i grobo na Giorgi Dimitrof. Go imae shpirtosano i so iliadi narot odeshe da go vidi sekoi den. Vlegome vo natre, go vidome teloto na Giorgi Dimitrof. I ni reche chupata oti Dimitrof je ot Makedoncko poteklo.

Proshetame i po nogu drugi istorichki mesta. I za ruchok se kachime na planinata Vitosha. Otamo se puli nogu ubavo sat grado Sofia zavien so nogu zeleni drva. Jadome tamo i sati zhenite pochnae da igre Grcki ora. Direktoro sho beshe na restorantoto reche "Nemam videno toku veselna grupa koshcho je vashta grupa." Imame eden ot Kanada beshe nogu komidian. Beshe ot Gorno Kleshchina, ot na zeto Pandil seloto.

Na vecherta se vratime vo hotelo i ni veli chupata "Utre ranoto ke kinisame da odime vo grado Plovdiv. Toi grat," ni veli, "go imashe napraveno caro Filip Makedoncki i se vikashe Filipopoli. Romeicite koga ga imae okopirano Trakia go velea Trimontium oti ima tri ritchinia natre vo grado. I sega," ni veli, "nie Bogarite go vikame Plovdiv."

Drukio den trgname za Plovdiv. Koga odeme po pato vidome nogu ubavi raboti, patishchata ot stranite sadeni so sekakvi emishi, jabka, krushi i nogu drugi fidani. Koga vlegome vo Trakia, sato pole ubavo strabotano, ti beshe milo da go gledash.

Stigname rano vo Plovdiv i otidome vo hotelo koito se veli Trimontium Hotel. I tamo pret hotelo beshe palato na Filip Ftori, Makedonckio Car. Koga go vidu toa mesto pochnae mornici da mi stava po sata mrsha.

Vlegome natre vo hotelo, si gi ostavime plachkite i mu vela na zhenata mi "Ela, ke odime da go vime deka beshe palato na nashio car. I ka nemozhi da ozhivi poftorno i da ga skupchi Makedonia koshcho beshe vo ninoto vreme. Koga beshe zhif se tresea sati od nego i sega ne porobie dushmanite i ne ne ostave da kazhime oti sne Makedonci i ne raspadie po chuzhite zemi."

Palato na Filip beshe pret hotelo dvaese metra. Otidome tamo. Slegvash nekoku skali dolu i sati rasturenite stisoi se ot marmer i ot delani kamenie. Se znae ka bea predeleni odaite natre vo palato. Okolu toa mesto nogu golema avlia e poslana so plochki i sekoa vecher grede i ga mie. Go kipe nogu chisto.

Po gore ima eden golem park i sat beshe saden so fidani ot lipa i ubavi cvekinia. Toa vreme koga beme tamo bea cuteni lipite i sat grado merisashe livanto.

Koga slegome po skalite so zhenata go navrtime eden Bufchanec da ne izvadi na kadro vo natre deka beshe golemata sala na palato, tamo deka Filip so ninite oficeri se berea, piea i se veselea. Ovoa podolu e kadroto i palato na caro Filip. Go kladu tuka za da znae moite sinoi i moite vnuci i prevnuci sho ke doide po nas. Oti i nie imame nekogash golema drzhava i cel sfet se plasheshe ot Makedoncite. I zatoa ne razdelia. Da ne mozhime da krenime poftorno glava.

Na palato na caro Filip vo Plovdiv.

Chupeto Bogarche sho beshe so nas ni raspravi nogu raboti za caro Filip i ni veli nashata drzhava ne go giba voa mesto deka e palato. Grede nogu turiste ot celio sfet i go pule grado. Ne e nogu golem ama go drzhe nogu chist. Po patishchata nemozhish da vidish nikakvo giubre.

Nat parko sho e tamo blizu do na Filip palato i hotelo deka spieme ima eden pat koito go ima imeto Filip Makedoncki.

Proshetame drukio den vo grado. Vidome i drugi istoricki mesta. Ama mene umo i mislata mi beshe vo Filip. I samio si govore koshcho govore koga be voinik i vrve pokrai Filipi i vo Kavala i vele ozhivi poftorno Filip da si gi soberish tvoite raspadeni lugie.

Koga sednuvame da se odmorime jaska ode i sede celo vreme na rasturenite kamenie i samo se misle za nashio izmachen narot.

Sedime dva dena vo Plovdiv i setne kinisame naza za vo Grcia. I chupata sho beshe so nas ni veli "Sega ke se vratime po druk pat da vidite i drugi mesta." Ni veli "Ke doida so vas dur do Dimitrof grat i tamo ke ve ostava i ke se vrata vo Sofia."

Pominame pokrai grado Pazarzik. Tamo ima nogu Turcko naselenie. Pominame i drugi pomali gradovi. Edno chudno mi ostana koga vrveme po selata nogu strabotani sati nivie i sati kuki vo avlite imae golemi lozinki. Ne vidu nitu edna kukia da bidi bes lozinka.

Stigname blizu do Pirinckata Planina. Pominame na edno nogu ubavo mesto - celata planina so golemi chamie i nogu studeni vodie. Toa mesto go vele Borovec oti celata planina e so borie. I tamo ima hoteli i letoto ode nogu turiste. Sho boles da ima choek ke uzdravi na toi chist veter i na taja studena voda. Posedime malu tamo ama ne ni se begashe otaja ubavina.

Na pladnina stigname vo Dimitrof grat. Ruchoko beshe gotof. Jadome i setne se prevodime so chupeto sho gredeshe po nas da ni rasprava za sati istorichki mesta sho pominame. Se odelime tamo. Taja se vrati za Sofia i nie trgname za vo Lerin.

Se raspozname so eden ot seloto Buf. I toi beshe doiden ot Afstralia. Se vikashe Simo Vajopulos. I ni veli oti po edna nedela ke odi holidei vo Francia i po drugi drzhavi. I ni veli "Ako sakate, elate i vie. Ke odime grupa. Opitate ako ne e isplnat baso. Fatite mesto i ke odime zaedno."

Ni go dade telefono i adresata na kompaniata sho ga organizirashe taja rashetka za vo Evropa. I koga vidu vo listata vo koku gradovi ke odi - vo Italia, vo Monako, vo Francia i vo Suicland, ne beshe nogu skapo i beshe za dve nedeli po shes stotini dolari na dusha spanie i jadenie.

Jaska naipoike se zainteresira oti ke odeme i vo grado Verona vo Italia i vo kukiata na Julieta, tamo deka se lubee Romeo i Julieta. Toa go misle nogu pati i si vele ako oda nekogash holidei ke oda vo toi grat. Oti ga ime prechitano istoriata na Romeo i na Julieta i sega mi se dade takof chench i ne sake da go izguba.

Si doidome vo Neret i otamo telefoni vo Solun na kompaniata i mi rekoa oti ima oshche prazni stoloi. Tamo rabotashe vo Solun edno nashe Neretche. Mu telefonime i mu rekome da odi da mu dadi kapar i da ni fati mesto. I posle edna nedela otidome vo Solun, platime na kompaniata i drukio den trgname za Evropa.

Ga pominame Grckata granica i vlegvame vo Makedonckata teritoria koito e priznata ot Jugoslovenckata Federativna Drzhava Makedoncka Narodna Republika. Zemiodelsfoto mi se vide nogu ponapredlivo ot koku sho e vo nashte mesta - nivieto strabotani, nogu ubavi lozia pokrai pato deka vrveme.

Go pominame Kumanofckoto pole i vlegome vo Srpckoto mesto. Tamo nogu poubavo. Stigname vo Belgrat. Tamo zastaname za ruchok i poftorno kinisame i pominame pokrai Hrvackio glaven grat Zagrep. I po malu vreme stigname vo Slovenia.

Zastaname nekoku maili nadvor ot glavnio grat na Slovenia, Lubiana, vo hotelo Garni, hotel koito se namerva na glavnio pat sho odi za vo Italia. Tamo vecherame i tamo spame taja vecher, i ranoto poftorno trgname. Slovenia e nogu zelena so ubavi livagie i nogu ubavi planinie. Stigname vo Lubiana i po malu vreme vlegome vo Italia.

Go pominame grado Visenca i trgname za Verona. Stigname vo grado i tamo zastaname da ruchame i da rashetame vo grado da gi vidime ubavite kuki na Veronite, nogu bogatashki napraveni.

Vo toi grat bea rodeni Romeo i ninata lubovnika Julieta. I tamo umrea jobata zaedno oti ninite famili se pizmea i se tepae pomegu ni. A jobata mladi se zalubia. I ninite tatkoi ne sakae da se zemat. Sakae da gi razdelat. I ninata pizma gi napravi dvata mladi da umrat zaedno i da ne se odelat. I so ninata smrt gi napravia ninite famili da se mirat ot koga gi zagubia ninite dva mladi. Vo minatite godini pizmata beshe vlezena vo jobata sojovi. Samo smrta na Julieta i na Romeo gi smiri tia dvete familii.

Otidome prvo vo kukiata na Julieta. Pato sho vrvi pret ninata kukia se vika Via Cappello. Vlegome vo avliata i tamo pot chardako ot deka se kacheshe noshiata Romeo i vlegvashe natre vo kukiata da ga vidva Julieta ima napraven pametnik teloto na Julieta. I odi nogu narot sekoi den da ga vidi kukiata na Julieta. Ode turiste ot celio sfet, tia sho ga ime prechitano ninata drama. Kukiata e napravena miuzio.

Jaska ga ime prechitano ninata drama i sekogash si misle da oda vo toi grat i ne donese redo da pominime po tamo.

Izvadome edno kadro zaedno so zhenata pret pametniko na Julieta da go imame za spomen. Oti i nie dvata imame videno golema maka koga se lubeme vo mladite godini. Odea da ne razdelat. Samo nie ne stigname do tragediata na Julieta i na Romeo. I zatoa go klavam voa kadro podolu da ostani za spomen za da znae nogu maiki i tatkoi da ne gi delat mladite koga ke se zalubat. Oti vernata lubof nishcho na sfeto nemozhi da ga pobedi.

Sedime vo Verona poveke ot pet saati. Proshetame vo grado. Ima dve golemi areni. Ednata se veli Brata arena i drugata sho e blizu do kukiata na Julieta se veli Erbe arena. Ima i edna golema crkva koito ga vele Kapitelo Madona.

Toi grat vo staroto vreme bil nogu bogat i bogatashite gi vikae Varoni. Familite na Romeo i na Julieta bile nogu bogati famili.

Zhenata mi Dosta i mene pret pametniko na Julieta.

Izbegame ot Verona i otidome vo grado Bresia. Tamo zastaname za vechera i tamo spame taja vecher.

Utre denta trgname da odime za vo Milano. Milano e golem grat so nogu fabriki. Zastaname tamo dosta vreme. I tamo nogu me interesuvashe toi grat oti mi me kazano rodninieto na moita baba Mara, maika mu na mojo tatko, oti sojo na baba mu bil ot Milano. Nekoi otromeite koga bea rashireni po cel sfet nekoi voinik zastanal vo Makedonia i tamo se zhenil. I mu vikale Melo oti bil ot Milano. Koga ogoleme ninoto pokolenie se odelile. Edni se vikae Melofci a drugite Megofci. Ot Melofci ima nogu pokolenie. Isto i ot Megofci, sojo na baba mi Mara.

I koga vlegome vo Milano mi stanae mornici po mrshata i si reku vo mrshata moja imam nekoa kapka krf Milanofcka.

Proshetame vo grado po dukianite, vlegome i vo golemata crkva tamo. Vo natre ima visoko popovi sho se zakopani vo crkvata. Pret avliata na crkvata ima so iliadi gulabi sho lete okolu lugieto.

Ruchame tamo vo Milano i trgname da odime za vo Genova. Celoto mesto sho go pominame vo severna Italia nogu ubavo strabotana, celoto pole sadeno so chenka. Ne vidu mesto ne strabotano. Ne vidu nikade trnie i kapinie ku vo nashte mesta. Patishcha nogu shiroki i ubavo napraeni.

Stigname vo Genova. Toi grat je nogu chuden, napraven vo nogu visni mesta. Samo tuneli da odish ot edno mesto na grado i nogu visoki mostoi. Zhenata sho beshe vo baso zaedno so nas da ni rasprava za sekoe edno mesto ni veli oti vo toi grat imalo poveke ot sto i osomdese tuneli strabotani sati ridoi a nie vo nashte mesta nemame nitu eden pat koshcho treba.

Proshetame natre vo grado i setne trgname da odime za vo Francia. Koga izlegome ot Genova sato mesto pokrai morieto e naseleno iako e samo ridovi i kamenie.

Stigname vo Talianckio grat Sanremo, grado pokrai morieto na nogu visno mesto i samo kamenie. Ama toi raboten narot go ima strabotano. Ti e merak da go pulish, samo so triandafili nasaden po celi kuki, ubavi cvekinia.

Alai e visno i kamenlivo mestoto napraveni golemi stisoi i nat stisoite donesena zemia, napraveni ubavi gradinie zavieni so djamoi i vo natre posadeni triandafili. I po niskoto do morieto golema fabrika sho prai livanto ot triandafilite.

Koga go vidu toa mesto toku kamenlivo i toku ubavo napraveno se zachudi. Nie vo Makedonia imame toku ubavi mesta, gi drzhime nestrabotani, samo so trnie i kapinie. Nema nitu imanieto deka da zapasi treva. A drugite drzhavi nose zemia ot drugi mesta i nat kamenieto prave gradinie i zhive nogu poubavo od nas.

Nie odime, shetame da rabotame po drugite drzhavi. Si ga ostavame nashta zlatna zemia sho mozhi da ne rani nogu podobro ot via kamenlivite mesta sho gi vidome. Za nas Makedoncite ima i prosvanie oti padname pot ropsfo i nashte okopatori sho si ga podelia nashta zemia ne se zagrizhia da napravat neshcho podobro za nashio narot toku pulea kak da go otkorenat ot rodnoto mesto i da go raspadat po celio bel sfet.

Proshetame vo Sanremo da gi ispulime ubavite gradinie so triandafilite i sati stisoi oblecheni so sekakvi cvekinia.

Posle Sanremo vlegvame vo Francuskata zemia. Pominame pokrai carsfoto Monako, Monte Karlo i ubafio grat Kenia i otidome vo grado Kanes, tamo deka stave festivalite sekoa godina sho gi prave sveckite akteri i mu dave nagrada koi film je podobor.

Otidome vo hotelo sho go vele Des Etrangers Hotel. Tamo ke spieme za dve vecheri. Se pogodime natre vo hotelo i setne izlegome da proshetame vo grado.

Drugi ubavini vidome vo voa gratche samo so cvekinia i so ubavi parkoi i ubavi mesta za kapenie. Ot grado Kenia pochnua mestoto sho e napraveno da se kapi narodo pokrai morieto. Ima poveke ot osomnaese kilometri dolzhina i preplnato so narot doiden ot severna Evropa.

Zhenata sho beshe otgovorna za nashta grupa ni veli "Pochinite va nosh tuka vo hotelo i utre ranoto ke se vratime vo Kenia i ke odime da go vime palato na caro sho e vo Monako. I ke odime vo kasinoto. Ke shetame cel den vo tia mesta i ke se vratime tuka vo Kanes noshiata na dvanaese saato za da vite noshiata koku e ubava Kenia da ga gledash so ubavite sfetlini i vodieto so prske po sati ubavi parkoi."

I ni veli "Vo ovoa mesto zhive samo milionerite. Na sfeto nemozhi nikoi da doidi druk da kupi kukia na voa mesto."

I ni raspravi za caro sho e vo Monako. Mestoto je Francusko ama e ostaven caro samio da go upraliava voa mesto. Akoto caro ne rodi mashko dete da go podrzhi carsfoto samo togai Francuskata drzhava ke mozhi da go zemi. Ime takof agriment napraveno. Toa carsfo ima samo dveste i chetiriese i pet iliadi zhiteli. I ni veli "Koga ke odime ke vi kazha na koe mesto se otepa so aftomobilo zhenata mu na caro, Grais Keli."

Utre denta ranoto otidome vo Monako. I so baso koga vrveme po tia visnite mesta za da slezime dolu vo Monte Karlo srcata na sati ni biea ku na nekoi zaek. Nogu visno mesto i nogu sfrtei. Toi sho ne noseshe so baso chetiri pati se zgzi naza za da mozhi da go zavrti baso.

Koga stigname na mestoto deka se otepa Grais Keli beshe nogu losh. Taja imashe mozochno krvarenie i se sfrti aftomobilo. Kerka mu ne mozheshe odma da go zavrti, i padnae vo brego so aftomobilo. Grais Keli bila teshko povredena i pochinala. Kerka mu ostana zhiva.

Grais Keli beshe akterka ponapre vo Holiwud vo Amerika. Beshe naiubavata lichna akterka i caro ot Monako ga bendisa i ga ze za zhena ama nogu brgo ga izgubi. Slegome dolu deka mu e palato. Otidome pret ninio palata. Vo avliata izvadome nekoku kadra za spomen. Tamo vo natre e zakopana Grais Keli. Mu go vidome miuzioto so nogu ubavi raboti ot celio svet.

Imashe bashka miuzio samo so zhivi ribi. Imashe sekakva zhivotina sho zhivi natre vo vodata.

Otamo otidome vo Kenia. Tamo ruchame i vlegome vo kasinoto da go vime kakvo e napraveno. Tamo ode samo milionerite so nogu pari. A nie siromasite otidome vo dolnoto dusheme. Na pokesto mashini mu dadome nekoku Francuski frangi, i pak izlegome po nadvor da gi vime ubavite parkoi. Tamo go platvame edno malo shishe bira pet Afstraliancki dolari. Sedime tamo vo Kenia do idinaese saato na vecherta i setne se vratime poftorno vo Kanes.

Spame tamo i utre denta go zeme golemio pat sho odi za vo Paris. I toi pat se vika po Francuski Giute Soleil. Po nashe se veli Pato na Snceto. Pominame nogu pomali gradovi, okolu pato nogu ubavi lozia. Stigname vo golemio grat sho go vike Lion. Tamo vrvi rekata Rodano. Toi grat ima nogu golema teshka industria.

Zastaname tamo za ruchok i posle trgname za vo Paris. Vidome nogu ubavi farmi so nogu imanie, kravi i voloi. Pret da se stemni imame stignato vo Paris. Otidome pravo vo hotelo deka ke sedeme chetiri dena. Hotelo beshe na pato sho go vele po Francuski Rue Lafajete, i hotelo se vikashe Hamilton Hotel. Brojo mu beshe chetiriese i devet. Se odmorime taja vecher.

I ranoto doide da ne zemi eden Grk koito zhiveshe vo Paris i toi da ne sheta krs Paris i da ne nosi po sati ubavi mesta i po sati istoricki mesta sho ima vo grado. Ne zanese nainapre vo mestoto sho go vele Vastili - otamo deka pochna revoluciata vo Francia protif monarhiata i stana dimokratia vo Francia, i mu gi opulie ochite na celio sfet da ne vede glava i da bide robie na caroite i na popoite sho go povelvae narodo.

Tia godini otamo deka pochna revoluciata imashe edna golema apsana plna so zatvornici. Revolucionerite ga urnisae apsanata, gi ispushchia sati zatvornici, i taka pochna golemata Francuska Revolucia. Sega toa mesto e otvoreno. Sato deka beshe apsanata samo ima beleshki da se znae dodeka beshe apsanata. I na strede ima golem pametnik i go vele pravinata.

Otidome na drugo mesto sho go vike Luksenvurk. Tamo imashe druga apsana sho ga velea na Francuski uvleet. Po nashe se veli zaboravenata. Tamo caroite Francuski gi zatvorvae lugieto i gi zaboravae i zatoa ga vele zaboravenata apsana.

Toi den sho shetame vo Paris mu beshe i drzhavnio praznik na Francia. Beshe cheternaese Iuli, deno sho pochna revoluciata vo Francia. Se godea da marshuve voinicite i sati skolinia pokrai rekata Sena. Tamo deka e zheleznata tea imashe so iliadi narot sho bea izlezeni po parkoite i chekae da vide koga ke pochni voinata da marshua. Otidome i nie turisteto sho beme doideni ot Grcia.

Zastaname blizu do rekata pot teata zhelezna. I Grko sho beshe so nas da ne sheta i da ni rasprava za sati istoricheski neshcha sho ima vo Paris pochna da ni rasprava za golemata zhelezna tea. Ka se napravi i koa pochna da se pravi na 1887 godina i zavrshi na 1889. Toi sho go naprai se veleshe Gistav Aifel. Na dolnio krai ot deka pochnua temelo ima 125 metra shirina i zhelezoto sho e napraven ima tezheva sedom milioni kila. Ima visochina 330 metra.

Oti e visok fatva nogu giubre i na nekoku godini go chiste i go bojosfe. "Koga ke go chiste," ni veli Grko, "Izvavale 200 tonoi giubre od nego i treba 40 tonoi boja za da go vapse."

Toi den go pominame tamo okolu rekata Sena.

Drukio den ne zanesoe vo Versalia da gi vidime palatite na caroite Ludoviki sho gimae vo toa mesto. Nadvor ot palato mozhi da imashe poveke ot pedese basoi sho imae doideno da gi vidat palatite na Ludovikite, i sati basoi bea preplnati so turiste ot sati Evropeicki drzhavi.

Vlegome i nie vo natre. Se zachudime koga vidome toku zlato natre vo palato. Sati cherchevinia na vratite napraveni ot zlato i sati dolapi deka si gi klavae plachkite i sati drugite raboti.

Imashe dve golemi odai, ednata za gosti sho mu gredea, so zlatni stoloi; i drugata odaa oshche nogu pogolema, tamo igrale koga imale veselba. I drugi bashka za pomalite princesi sho gi ostavae da se veselat i da se bendisfat pomegu ni. Sindjirite sho bea obeseni lambite da mu sfetat sati zlateni. Stisoite okolu pisani nogu istoricheski kadra i sati so zlatna boja.

Tamo vidu pisano na stiso edno golemo kadro ot Veliki Aleksander i ot nogu drugi golemi lica na sfeto. Imashe edna odaa so nogu golemi stoloi i ni raspravia tia sho bea so nas oti caroite spiele tamo sednati na tia stoloi za da zhivat poike godini. Oti choeko ako lezhel na kreveto umiral po brgo.

Otidome vo odaata deka spieshe caricata Maria Antoaneta. Samo so zlato sati stoloi, krevinia, dolapi. Ima i edno golemo kadro ot nega napraveno okolu so zlato.

I ni raspravae tia sho gredea po nas koga stana revoluciata revolucionerite go imale obikoleno palato, koi so pushki, koi so kopachki i lopati. I gi opitala caricata chuadarite sho ga chuvae sho bare via lugie toku sho vike. I mu rekle tia oti bare jadenie i lep. I taja mu otgovorila oti fchera pominala po glavnio pat vo Paris i furnite bile plni so lep. Oti ne ode da si kupe? Ne opitvashe dali ime pari da si kupe i dali ime rabota. Go vele starite eden laf oti "Sit gladen ne verva". Taka i caricata ne znaeshe oti Francuskio narot gladvashe. Ga fatia i ga zaklae.

Izlegome nadvor da vime ubavite gradini sho gi imae so stotini pogoni, mesto ubavata Versalicka planina sho ga imae caroite da shete krs nega, i ezereto vo strede. Cel den shetame natre da gi pulime ubavinite na carckite famili. A nie siromasi lep ne beme nasiteni. Tia se chovechkite pravini preku celio sfet.

Drukio den otidome da gi vime starite carcki palati koito sega se napraveni miuzio. Treba tamo eden mesec sekoi den da odish za da gi vidish sati neshcha sho ima natre vo miuzioto. Ima nogu Grcki i Makedoncki raboti ot starite vreminia otamo.

Otidome da go vime Pantheoto. Za nego ni raspravia oti na toa mesto deka e napraveno Pantheoto zhivela nekoa stara zhena siromashka. Imala edno malo kukerche. Noshiata vishla eden son - oti ke doidi Atila vo Francia i ke ga izgori Francia toku da odish da mu kazhish na golemite glavi da se prigotvat da go prechekat loshoto.

I koga stana zhenata otishla da mu kazhi oti vide takof son. I tia ga poslushale. Sobrale voina i chekale da doidi Atila so ninata voina. I koshcho mu reche zhenata taka stanalo. Atila pomina so ninata voina ama ne uspeal da vlezi natre vo Paris oti Francuzite bile prigotveni i go dochekae. I zhenata ga naznachia za sfetec. I koga umre na toa mesto napravia crkva. Zhenata se veleshe Genovefa. I tamo e napraveno i Pantheoto.

Drukio den shetame po sami vo Paris po dukianite. Si kupime sho ni trebashe i na vecherta poftorno izlegome sata grupa zaedno. Otidome da pravime kruaziera po rekata Sena. Se kachime na eden mal brot i kinisame po rekata da odime. Rekata Sena e nogu golema reka. Vrvi krs strede Paris. Go deli Paris na dve. Ima nogu mostoi nat rekata sho vrvi narodo ot ednata na drugata strana. Letricite sfetea po rekata so sekakvi kalari. Ti beshe milo da gledash takvo tema.

Pominame nogu ubavo vo Paris i drukio den ranoto izbegame ot Paris za da odime vo Suicland. Pominame pot eden tunel sho se veli Chamois, tri kilometri dzhina. Stigname vo grado Nantua so nogu ubavoto ezero vo strede. Tamo zastaname da ruchame. Ne ni se begashe otaja ubavina.

Kinisame poftorno i po malu vreme vlegome vo Suicland. Otidome vo glavnio grat na Suicland, Djeneva, vo hotelo Chavannes. Gi ostavime plachkite vo hotelo i slegome vo grado da go vime ezereto i vodata sho prska visoko sto i pedese metra. Proshetame vo grado tamo. Imashe nogu ubavi saati. Mu kupi eden saat za bakshish na sestra mi Fania. Spame tamo. Drukio den poftorno slegome vo grado za da proshetame. I posle ruchoko trgname otamo da odime da gi vidime visokite beli planinie.

Stigname vo Shamoniks, tamo deka ode da se lizge na snego koito nikogash tamo ne se topi snego. Pominame pot belite ridishcha i vlegome vo golemio tunel za da vlezime vo Italia.

Tunelo je nogu golem, dvanaese kilometri ima dzhina. Izlegome ot tunelo i beme vo Taliancko mesto. Pominame nekoku mali gradishcha i stigname vo Milano. Koga stigname vo Milano togash sfrshvae argatite ot rabotata. Na glavenio pat deka vrveme ne se pominvashe ot aftomobili i ot golemi kamioni. Ne ze blizu tri saati da izlezime ot edenio krai na grado do drukio. Noshia stigname vo grado Padova i vo hotelo Biri Hotel. Tamo vecherame i tamo spame.

I ranoto trgname da odime vo Venecia. Zastaname vo Venecia i so mali brotchinia shetame natre vo grado sho e zaviren so voda ot morieto. Otidome vo crkvata Sfeti Marko. Vo avliata pret crkvata imashe nogu kolichki sho prodavae sekakvi Venecki raboti, i so iliadi narot sho shetae da gi pule Veneckite kuki ka se fateni so vodata. Sedime tamo do tri saato posle pladnina i setne trgname da odime vo grado Trieste. I tamo zastaname nekoku saati i poftorno kinisame da odime vo Jugoslavia.

Vlegome vo Jugoslavia. Ga pominame poftorno Lubiana i otidome vo grado Zalec vo Golding Rubin Hotel. Vecherame i spame tamo taja vecher. I utre denta trgname da si gredime za vo Solun. Pominame po Zagrep i po Belgrat. Stigname na ruchoko vo grado Leskovac. Ruchame tamo i se odmorime malu i otamo trgname za vo Solun. Vo Solun stigname posle dvanaese saato noshiata. Slegome ot baso i odma fatime teksa ot Solun da ne donesi vo Neret. Na tri saato po polnosh stigname vo seloto.

Pominame nogu ubavo vo tia drzhavi sho beme. Vidome ka zhivi Evropeickio narot. I ga razmislime nashta zhivot sho ga zhiveme vo seloto i ka gi pominame nashte mladi godini so bojovi i so golema siromashchia.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret