Turneia Na Makedonia

Drukio den stana ranoto i otidu da gi ispula nivieto sho gimame tamo okolu seloto. I mi rastekna za vo Sanremo. Talianite nat kamenieto ime gradinie so triandafili i zhive nogu po ubavo od nas. I nie tuka so toku ubava zemia ga imame ostaveno ne strabotana. Nema mesto ot kapinie i ot trnie da za pase pravdata. Vinovna e poveke drzhavata sho ne se zagrizhi koshcho pravat. Evropeickite drzhavi se grizhat za ninio narot da ne skita i da bara rabota vo drugi drzhavi.

Ot koga si doidome vo seloto se nagasame zaedno so sestra mi Fania da odime vo Chetirok da go vime na nashta baba seloto, i da go vime i zeto Ilo oti toi stalno tamo rabotashe po novite kuki sho se pravea vo toa selo. Rabotashe dugramadjia.

Se kachime na baso ot Lerin, pominame po Sorovicho, po seloto Lehovo i prefrlime vo Kosturckata okolia. Sake nogu da go vida poftorno Kostur i ezereto. Ime nogu godini da go vida, blizu chetiriese i shes godini.

Koga slegome niskoto nadvor ot Kostur i vrveme so baso krs selata mi se vidoa nogu ubavi i nogu napredeni ot sho se Lerinckite sela - nogu ubavi kuki, ubavi dukiani, nogu restoranta po sati sela. Opita edni sho bea so nas vo baso i mi rekoa oti tuka vo Kostur sati lugie rabote. Ima nogu fabriki sho prae kozhi za zhencki paltinia ot sekakvi zhivotini. I zatoa narodo ima dostachno pari i sati si prave novi kuki. I nogu ima sho ode i rabote vo Germania.

Koga nablizame vo grado nat pato pret da vlezish vo grado tamo ponapre imashe lozia i nogu bashchi i sega pula so iliadi grobishcha i krstoi ot mladinata sho zagina vo Gragianckata Voina ot gluposta na nekoku nesposovni Grcki rakovoditeli. Ovia grobishcha se samo ot voinata sho se tepashe vo Gramos vo Vicho i vo Malimadi. Za partizanite nemashe grobnina. Taka skapvae ninite mashi nat zemi ne zakopani. Koga gi vidu toku grobovi se zachudi i mi doide nogu jat oti tamo bea zakopani nogu moi priateli i mojo brachet Kosta Stamenof, sin mu na teta Sofka.

Vlegome vo grado. Otidu da go vida mestoto deka shieme so brachet mi Vasil triesta i deveta godina. Tamo imashe napraveni novi zgradi i satio grat beshe nogu izmenat. Prosheta po sati patishcha da go ispula grado, ama sega nemozhe koshcho go shete koga be petnaese godini mlado momche. Sega mi tezhee sheesto i tri godini na moio grp. Mi rastekna za mladite godini i ochite mi navirea.

Ot Kostur fatime druk bas sho odeshe za vo Chetirok. Koga rabote tamo vo mladite godini nedelinite ode po nozi. Nemashe basoi. Sati peshi odea vo Kostur. Isto i nie. Taka odeme vo Lerin.

Koga stigname vo Chetirok so baso si reku ku ponapre ke gi vida nashite rodninie. Ama za zhalos ne ostanae nogu ot sojo na baba. Edni umrea. Drugi izbegae i otidoa vo Bogaria, poiketo otidoa vo grado Pleven. Edni otidoa vo Jugoslavia. Naidu samo pet ftori moi brachedi ostanati vo seloto.

Otidu vo kukiata na dedo Sotir, brat mu na baba Mara. Toi beshe umren predi jaska da oda vo Afstralia. Isto beshe umren i striko Theohari. Tamo zhiveshe sin mu na striko Theohari, Lambro. Otidome tamo i tamo spame taja vecher. Kukiata ga imashe prepraveno Lambro. Ne beshe koshcho beshe koga se rodi vo taja kukia baba mi Mara. Ama mi beshe nogu milo toa mesto. Go pule dvoro i se razmisli baba koga beshe malo chupe ka si igrashe na toa mesto i kak doide toku daleku da se mazhi vo Neret.

Ne mi se sedeshe nogu vreme vo Chetirok oti nashite rodninie ne bea tamo. Mu gi pule kukite na moite strikoi da zhive drugi lugie vo natre i mi beshe nogu zhal na sati sho bea begani po drugite drzhavi. Grcia mu gimashe zeno kukite i nivieto i mu gimashe dadeno na prosfikite. I pule vo dvoroite na moite strikoi da igre chuzhi deca a ninite sinoi i vnuci raspadeni po chuzhite drzhavi.

Vo Chetirok i po sati drugite sela vo taja okolia gredea i se zaselvae Grcki famili i nekoa Makedoncka familia sho imashe ostanato nemozheshe da pregori oti ga beshe stra ot novo naselenite Grcki familii.

Grcia go iskorena nashio narot otia mesta. Nogu troa sela ostanae so Makedoncko naselenie. Vo seloto Dnbeni nema nitu edna Makedoncka familia. E naseleno samo so Vlashki familii. Toa selo beshe prechueno za patriotizomo sho go pokazae ninite lugie za slobodata na Makedonia. Vo toa selo beshe roden Lazo Papatraiko sho mu ga posheche glavata Kote ot Rula i mu ga zanese na Grckio vladika Karavangeli vo Kostur za nekoku Turcki liri. Tamo se rodi i Lazo Trpofski, golemio borec vo vremeto koga Germania gimashe okopirano sati Balkancki drzhavi. I sega vo toa selo nema ostanato nitu eden Makedonec. Se shire sami Vlasite.

Sedi dva dena vo Chetirok. Si gi vidu samo tia rodninie sho ime ostanato vo seloto i se vratime naza vo Neret. Si doidome so na zeto Ilo aftomobilo. Mu reku na zeto da pominime pokrai Vicho. Ima nof pat napraen sho vrvi krs seloto Visheni, Prekopana, vrvi pot Vicho i slegva vo novoto selo Bel Kamen, vrvi krs Kotori i odi za vo Lerin. Nogu sake da pomina pokrai Vicho da gi vida bazite Amerikancki sho gima napraveno Amerika gore na Vicho.

Kinisame ot Chetirok, pominame po Kostur i go zeme pato sho odi za ukai Vicho. Koga rabote jaska vo Kostur triesta i deveta godina ot nashto selo do Kostur ode baranica i vrve po toi pat. Me zevashe sedom saati ot Neret do Kostur.

Pominame pokrai seloto Tiolishcha so nogu ubavite lozia i bashchi. Stigname vo Visheni i otamo pochname da se kachime za Vicho. Pominame pokrai seloto Prekopana i stigname pot Vicho pri Prekopanckata Ramnina. Toa mesto je nogu ramno i zatoa go vele Prekopancka Ramnina.

Otama ugore pochnuva glavnio rit na Vicho i tamo se bazite Amerikancki sat rido. Go ime dupeno vo natre i tamo gi ime roketite misael. Nishcho ne se puli od nadvor, samo radarsto gore na rido. Misaelsto roketi gime ot drugata strana na Vicho da pule ukai severo, ukai Jugoslavia i ukai Albania. Oti tia dvete drzhavi bea sosialiski i Amerika ot sosializamo ga stra. I zatoa topovite se otkai sever. Sato mesto okulu Vicho go ime sogradeno so visoki teloi i nemozhi nikoi da vlezi vo natre. Otkai stranata deka e Prekopanckata Ramnina e pato sho vlegve voinicite i tamo deka e glavnata vrata ima voina sho chuva. Samo verni drzhavni lica mozhe da ode tamo so pravo ot drzhavnata taina policia.

Koga stigname na toa mesto mu vela na zeto Ilo "Na voa mesto, zetu, ime padnato so iliadi Grcki voinici koga se biea so partizanite. Na sekoa peda zemia tuka na voa mesto ima choechka dusha izlezeno so krf. Sato voa mesto e obleano. Grobishchata sho gi vidome vo Kostur sati mrshi otuka se zaneseni. Ot voa mesto nogu maiki vo crno se oblekoa i nogu zheni vdoici ostanae i ninite deca siraci ostanae ot Amerikanckata i ot Ingiliskata nadvoreshna politika za da go zemi voinata Vicho. Beshe nogu teshko oti rido e gol i partizanckite topovi i mashingani koshea sho vidvae nekoi da se blizhi ukai nif. Se tepae brat so brat za da rabotat fabrikite Amerikancki i bogatashite da praat pari so nashta siromashka krf. Vie," mu vela na zeto, "bete mali tia crnite godini i ne znaete sho stava. Ama nie sho se zgodime da bime edni vo voinata i drugi vo partizansfoto vidome nogu loshi raboti."

Pato vrvi pokrai telo deka go ime sogradeno mestoto. Pominame po tamo i pochname da slegvame udolu za vo novoto selo Bel Kamen. Staroto selo sho beshe go imae izgoreno Germanci, isto i Elovo, i drzhavata mu napravi drugo novo selo. Niskoto blizu do Gorno Kotori go pominame mestoto deka beshe seloto Elovo. Nemashe nikakva kukia prostu, beshe ramno ku da ne bilo selo vo toa mesto. Isto taka ot karshi Elovo beshe staroto Bel Kamen. I tamo nemashe nishcho prostu. Pominame krs novoto Bel Kamen i krs Dolno Kotori i go zeme pato ot seloto Mala sho odi za vo Neret.

Drukio den sakame da odime vo Jugoslavia. Tamo stava sekoa godina stredba pomegu Makedoncite sho se ot Egeickio del na Makedonia i zhivat vo Jugoslavia. Grcia ne mu dava pravo da si doidat naza vo ninite sela oti se kazhve Makedonci i oti iminiata nini i na ninite sela gi pishat vo knigite so Makedonckite iminia. I zatoa Grcia ne gi ostava da si doidat naza vo Grcia.

Tamo zhivat nogu iliadi Makedonci ot sati sela i gradovi sho se ot Egeicka Makedonia. Vo Bitola i vo Skopie imame nogu Neretcki famili sho zhive tamo. Imam nogu moi poznati i priateli, imam i dva ftori brachedi ot seloto Chetirok, i sake da oda da gi vida.

Fatime edna teksa ot Lerin i ne zanese vo Bitola. Tamo nat grado Bitola stavashe stredbata i golem panagir vo seloto Trnovo. Tamo gredea sati Egeici ot sati gradishcha i sela sho zhive vo Republika Makedonia. Spame taja vecher vo Bitola i ranoto otidome vo Trnovo. Tamo doidoa nogu basovi plni so narot. Stignae i basoite ot Skopie. I stretna nogu moi priateli i poznati ot nashto selo. Tamo imashe muzika i stana dobra veselba.

Tamo se naidome so moio priatel Kosta Jugref. Beshe doiden so zhenata mu Kata. I taja e ot seloto Lagen i poznata na moita zhena. Kosta nimashe sfrsheno nogu ubava rabota. Koga ga ukradi zhenata mi ot Lagen Kosta zhiveshe i oshche vo Neret. Se uzhivi vo Skopie i ni veli da odime kai nego vo Skopie da posedime nekoa nedela. Pret nekoku godini imashe doideno samio tuka vo Afstralia i nie mu napravime dobor prechek, i zatoa ne sakashe da odime kai nego. Na vecherta koga zavrshi veselbata Kosta drzheshe dva stolovi prazni za nas oshche na utroto koga trgnae ot Skopie poprvnio den jaska mu telefoni ot Neret oti sho ke odime na panagiro vo Trnovo.

Se kachime na basoite i trgname za vo Skopie. Pominame pokrai grado Prilep i togai mu vela na Kosta "Znaesh, Kosta, mojo prededo beshe Prilepchanec i doide, se preseli vo Neret. I jaska imam malu krf Prilepchancka."

Stigname vo Skopie. Spame vo Kosta i drukio den kinisame da shetame vo grado. Otidome da go vidime grobo na Goce Delchef deka mu se doneseni koskite ot mestoto deka gi drzhea vo Bogaria. I koga stana Makedoncka Republika vo Jugoslavia Bogarite mu gi dadoa na Makedoncite i gi zakopae vo Skopie. I tamo mu ime napraveno ubaf pametnik na Goce. Koskite nogu pati se prenoseni ot edno mesto na drugo. Mozhi nekoi pat akoto ostani Makedonia samostojalna i celokupna drzhava da mu se donesat koskite vo ninoto rodno mesto Kukush, tamo deka se rodi i deka poraste.

Otamo so Kosta otidome da go vime saato sho e na zheleznickata stancia koga stana zemiotresenieto vo Skopie i zagubia poveke ot iliada dushi toi den. Go drzhe saato za da znae novata generacia koga stana zemiotresoko i na koku saato oti togash zastana saato da ne rabota.

Drukio den otidome da ga barame bracheda mi Tasha ot Chetirok, kerka na striko Theohari. Ama ne beshe tamo, beshe odena na odmor vo Doiranckoto ezero. Ga vidu samo snaa mu i sin mu, Jordan. A brat mu na Tasha, Mito, toi zhiveshe vo Strumica i ne otidome duri do tamo. Ne go vidu nitu nego.

Drukio den otidome da gi vime Neretci sho zhivea vo Skopie. Prvo otidome vo Vane Stamenof, i tamo Vane ne precheka, nogu ubavo ne gosti. I govoreme za nashto selo. Vane beshe profesor na universiteto vo Skopie. Gi ucheshe decata na Ruski jazik. Koga sfrshi partizansfoto vo Grcia i sati partizani otidoa i se prefrlia po sosialiskite drzhavi, Vane imashe odeno vo Rusia i tamo go nauchi Ruskio ezik. Imashe i nekoku godini vo Grcia na gimnazio. I taka stana profesor. Koga beme vo seloto mirnite godini beme priateli. Edna godina beshe pogolem ot mene.

Otamo otidome vo Vane Rudichin. So Vane vo Neret beme komshii. Otidome i vo kerka mu na Vane, Fania. Otamo otidome vo Petre Ristuichin, sin na Giorgi. Mu zanesu bakshish nekoku dolari sho mimashe dadeno bracheda mu Cila Vasilica Germanchea. Ga vidome familiata na Lekso Mechkarof. Go vidu Risto Trpchef, sin mu na Tanas Trpchef na prfio Neretcki partizan. Beme i komishii vo Neret. Go vidu Petre Tanasof, Tanas Tolef, Pavle Bilchurof, Giorgi Kirkof i nogu drugi. Otidome da go vidime i eden brachet na zhenata mi ot Lagen, Vasil Gochef.

Drukio den pomalio sin na Kosta imashe nin aftomobil, ne rasheta po celo Skopie. I drukio den ni veli da ne zanesi vo Struga i vo Ohrid na Biliana Izvorieto. Beshe deno sho ke si gredeme naza vo Neret. Kinisame ranoto. Pominame otkai Tetovo, Gostivar i stigname vo Struga.

Otidome vo Struga da ga vime edna nasha selanka sho zhivi tamo so familiata, Ristana Janea. Mazhot mu e ot Krpeshina. Ponapre bea vo Rusia i doidoa da zhivat vo Makedonia. Imae sin, doktur, i mu trebashe takof doktur vo Struga i zatoa gi pushchia tamo, nogu ubavo mesto blizu do Ohridckoto ezero.

Se napime edno kafe kai ni i otidome vo Ohrid da vime deka beshe carsfoto na caro Samuil. Se kachime gore nat rasturenite stisoi. Izvadome i nekoku kadra za spomen. I otamo otidome na Bilianckite Izvorie. Koga beme mali deca i Grcia ne go imashe zabraneto Makedonckio ezik nashte maiki ga peea pesnata na Biliana - "Biliana platno beleshe na Ohridckite izvorie". I sega me donese redo da gi vida so moite ochi tia ubavi izvorie i Ohridckoto Ezero.

Tamo do izvorite ima restoranto. Jadome tamo i sin mu na Kosta mi veli "Striko, ke te zanesa jaska do granicata."

Ka sfrshime so ruchoko kinisame za da si gredime za vo Grcia. Pominame po grado Resen i stigname vo Bitola. Mu reku na Kosta da se vrne naza i nie da si doidime do Lerin so teksa. I tia mi vele oshcho doidome do tuka ke ve zanesime do granicata. Ne e nogu daleku granicata ot Bitola, po malu vreme stigname na granicata.

Sin mu na Kosta sakashe da doidi dur vo Neret. Decata sho se rodeni po drugite drzhavi ne gi prechea, samo ninite roditeli ne gi ostavae da vlezat vo Grcia. I mu vela "Spolaivi nogu do tua sho ne donesote. Vratite se naza," mu vela "oti jaska sakam da zastana vo Negochani da go vida seloto, da vida i nekoi poznat oti tuka vo Negochani chetiriesta i ftora godina shieme vo voa selo."

Se prevodime so Kosta i so sin mu i nie so zhenata vlegome vo Grckoto mesto. Tamo blizu beshe i kukiata na Kole Todorofcki i dukiano deka shieme. Ama sega e napraen golem dukian na toa mesto. Koga stigna tamo mi doidoe vo umo pominatite vreminia koga izlegve nadvor ot dukiano i go pule otamo Lagenckio sinor i ga misle Dosta ka pominva i dali me misli. I sega na istoto mesto ga imam so mene.

Fatime teksa ot Negochani i si doidome vo Neret.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret