Koga Vleze Vo Balkano Evropeickite Drzhavi

Nekoku vekovi nashite selani vrvea edna nogu mirna zhivot aku bea pot Turcko ropsfo. Go naukoa Turckio jazik i Turcite go naukoa Makedonckio jazik. I zhivea zaedno mirna zhivot. Imashe i loshi Turci sho pravea zulum ama ne nogu ko prvite godini.

Starite go velea eden laf "po arnoto gredi loshoto", i toa e vistina. Toi miren Makedoncki narot doide vreme sho go napravia da ne se saka edenio so drukio. I toa go napravia togash golemite drzhavi na sveto za ninite interesi. Ke rasprava nekoku sluchki sho stanae tia godini ne samo vo Makedonia toku i po celi Balkancki narodi. Tia mirni nashi selani sho zhivea nogu godini mili i radosni so ninite obichai i so ninite tradici sho gi naidoa ot ninite prededofci, chuzhite interesi gi donesoa ne samo da gi zaboravat ubavite veselbi sho se veselea koga gredea golemite Risiancki praznici toku gi donesoa i gi napravia da stanat nogu poloshi i ot divotinite. Gi napravia brato da si go tepa brato, vuikoto da si go koli vnucheto ot sestra, da ne sakat da se vidat eden so druk. Neshchata sho stanae vo tia godini ne se prepishvat.

Ke rasprava nekoku po vazhni neshcha sho stanae vo nashto selo vo vremeto koga Turcia se rashiri i vleze vo Balkano Evropeickite drzhavi. Ne se zagrizhia za Risianckio narot sho zhiveshe vo Balkano oti bea Pravoslavni da mu pomozhi da ne padnat po Turcko ropsfo toku ga ostavia Turcia sho saka da pravi. Samo Rusia posle nekoku godini se zainteresa za nina polza.

Ka se unishti Vizandeickata imberia i se rashiri Turcia nogu narot pobegna po drugi drzhavi, vo Rumania, vo Avstria, vo Ungaria, naipoveke otidoa vo Rusia. I vo tia drzhavi nogu otidoa na skola i se izukoa pismo. Nogu ot begalcite sho bea vo Rusia stanae oficeri vo voinata.

Tia godini sati Evropeicki drzhavi ne pulea Turcia sho se shiri toku bea naviknati da patuvat po moreto i da barat novi zemi. Odea da porobvat drugi narodi po Afrika i po Azia, da pravat novi koloni. Anglia, Francia, Germania, Portogalia, Olandia i Spania - sati shetae po moriniata i barae novi zemi. I koshcho ga naidoa Amerika, Afstralia i nogu drugi pomali zemi i taka ga ostavia Turcia da se rashiri. Koga fatia i napravia novi koloni vo istochnio del na zemiata i pochnae da izvavat petrol ot zemiata, i go velea crno zlato, togash Francia i Anglia pochnae da se interesirat za istochnio del.

I Rusia isto se rashiri vo sata severna Azia, stigna duri do Alaska. I taja sakashe da slezi udolu vo Egeickoto More za da mozhi da mu rabota podobro tragoviata. Imashe i misla sata Vizandeicka imberia sho beshe vo staroto vreme da padni pot nina kumanda, oti sata imberia sho ga imae Vizandeicite narodo beshe Pravoslaven po vera i alai i Rusia i taja beshe Pravoslavna drzhava.

Se izmisli toi narot da go organizira da napravi vastanie protif Turcia, i taja da mu pomozhi koshcho pishi Grckata istoria. Caricata Ruska Katerina krstila nekoe nino vnuche i go godeshe za car da bidi vo Stanbol na cela starata Vizandeicka imberia. Imeto mu go klade Kostadin i begalcite sho bea begani vo Rusia i po drugite drzhavi se organizirae sati zaedno bes razlika dali bil Grk, Bogarin eli Makedonec eli Srbin. Napravia edna organizacia pot imeto Filiki Eteria na Grcki jazik, po Makedoncki se veleshe Priatelcka Zaednica. I reshia da pushchat lugie nini vo Balkanckite drzhavi i da go organizirat narodo da se digni na vastanie protif Turchino.

Imashe eden ot Thesalickoto mesto, Grk po nacia, se veleshe Riga Fereo, izvavashe vesnik vo Avstria i pisheshe do sati narodi sho zhiveat vo Balkano bes razlika sho nacia e da se suidinene sati zaedno da go istere Turchino i da napravat edna Balkancka Federacia. Rusia pushchi oficeri ot voinata koito bea ot Grcko pokolenie, dvata brakia Aleksander Ipsilanti i Dimitri Ipsilanti. Predi da stani organizaciata nemashe organizirani cheti da se borat za osloboduvanie. Bea aiducite, poveketo bea aramii, kradea ot narodo. Imashe i nekoi sho mu imae napraveno losho Turcite i beshe oden vo planinata za da mu ga vrni zaemo.

Koga doidoa organizatorite i pochnae da go organizirat narodo za vostanie protif Turchino, gi fatia prvo aiducite. Gi organizirae na cheti i da se borat za sloboda, da gi biat Turcite i shpionite sho rabotae zaedno so Turcite. Imashe nogu shpioni koito bea kladeni kodjobashi po selata i go machea narodo poveke i ot Turchino.

Ka se organizira narodo za vastanie pochnae da ode vo planinata i dobri familiarni lugie i se naplnae planinite so borci sho barae da se uslobodat ot Turckoto ropsfo.

Ka vide Francia i Anglia narodo vo Balkano stana mashovno da se bori protif Turchino, vidoa Ruskata propagandi se shiri pomegu narodo, i tia pochnae da pushvat nini shpioni. Se zainteresirae togash za Balkano. Sakae i tia da imat pat preku Balkano za vo Azia deka imae nini koloni. I taka pochnae golemi propagandi pomegu narodo.

I togash Turcite poftorno pochnae da pravat zulumi protif Risianite. Turcia imashe stignato do Avstria nadvor ot Viena i nemozheshe ponaka da odi. Pochna da ostapva. Ka skokna i narodo da bara sloboda ne znaeshe odeka da se chuva. Rusia nogu pati mu otvorvashe boi. I taka pochna da slabee. Drugite drzhavi vikae da mu dadi sloboda na narodo, da gi pripoznae za drzhavi. Ka vide Turcia oti sat narot vika po nega, pochna ikonomicheski da gubi i taka kandisa da ostavi nekoku nagii vo Balkano da stanat mali drzhavi.

Ama golemite sili ne ga sakae ideata na Grko Riga Fereo sho veleshe i barashe Balkancka federacia. Shpioni go ubia Riga Fereo.

Ot druga strana Francia i Anglia ne sakae i Rusia da se rashiri vo toa mesto. Stana konferencia pomegu Turcia i drugite drzhavi i mu za povedia na Turcia da ostapi ot nekoku mesta i da stanat novi drzhavi vo Balkano. I taka se rodia novi mali drzhavi vo Balkano. Stana Grcka drzhava dolu vo Peloponiso. I Srbia ga napravia drzhava. Stana edna mala Bogarcka drzhava. Stana drzhava Istochna Rumilia. Za Makedonia ne beshe resheno sho ke stani. Ostanae Turcite vo Thesalia, vo Ipiro, vo Albania, vo Makedonia, vo Trakia i vo nogu Grcki adi vo Egeickoto Morie. Kriti ga imae ostaveno Italia da bidi drzhava.

I taka sho barae poveketo da stani edna Balkancka drzhava ne uspeae oti golemite sili sho bea togash na sveto, Anglia, Francia, ne sakae Balkano da bidi edna federativna drzhava. Oti poveketo narodo sho zhivae vo Balkano poveketo bea Pravoslavni po vera i oti Rusia beshe Pravoslavna se plashea toi narot da ne se sfrti kam Rusia. Ne sakae Rusia da izlezi dur do Egeickoto Morie oti Anglia i Francia bea rashireni vo sati Arapcki drzhavi i vrshea kakto tia sakae. Aku Rusia slegvashe podolu ke mu beshe golema prechka za ninite interesi. I taka dadoa nadadoa naznachia nogu mali drzhafchinia vo Balkanckio del. Vo tia mali drzhavi mu pushchia i carovi za da gi upraliavat kakto tia sake. I sati carckite famili bea Germancko poteklo.

Vo Grcia revoluciata pochna na iliada i osom stotini i dvaesta i prva godina. Poveketo borci sho se borea za sloboda bea filo Rusi. Na dvaesta i deveta godina se pripozna edna mala Grcka drzhava. Za rakovoditel na novata drzhava beshe naznachen Kapodistria. Beshe sposoven chovek ama ne beshe soglasen so politikata na Anglia i na Francia. Edna utrina koga odeshe vo crkva beshe ubian predi da vlezi vo natre. I togash prezea agentite na Anglia i Francia, go donesoe za car Oton ot Babaria Germancko poteklo so caricata Amalia i sati tia sho se bea za slobodata na Grcia se naidoa vo zatvor.

Isto i Srbia stana drzhava, posle i Bogaria. Vo Bogarckata nova drzhava za car beshe naznachen Ferdinar, i toi Germancko poteklo. Koga se pripozna za drzhava Istochna Rumilia po nekoku godini se suidineni so Bogarckata drzhava. I Bogaria imashe golemo priatelsfo so Germania isto i so Rusia. Srbia i Grcia imae priatelsfo so Anglia i so Francia. Koga vidoa Anglichanite i Francuzite Istochna Rumilia se zamesha so Bogaria ne mu beshe nogu arno i taka ne pobarae da se pripoznae za drzhava i Makedonia. Se plashea aku stani drzhava i Makedonia i oti eziko Makedoncki blizi so Bogarckio da ne pobarat i Makedoncite da se zameshat so Bogaria i Bogaria stani edna golema sila vo Balkano. Kritichanite i tia pobarae da se zameshat so Grcia. I zatoa ostana Makedonia pot Turcko ropsfo.

Rusia nastoivashe Bogaria da ga zemi Makedonia. Pochnae golemite drzhavi da se karat za Makedonia kakto da ostani i ga ostavia na Turchino drugi sto godini da sedi na vrato na Makedonckio narot. Ot kogato stanae novite drzhavi okolu Makedonia, sekoa edna puleshe kako mozhi Makedonckio narot da go trgni na ninoto mesto koga gi kladoa novite granici okolu Makedonia. Na Bogaria mu beshe okoto za Makedonia oti koga stana Sveti Stefanckata Konferencia beshe resheno Bogaria da ga zemi Makedonia. Posle stana druga konferencia vo Berlin i reshia Turcia da ostani vo Makedonia i posle ke se reshi sho ke stani so Makedonia. I taka nashio narot ostana poftorno pot Turchino.

Turcite ne go pulea so dobro oko Makedonckio narot. Pochnae pak da go trite losho sat Risiancki narot. Imashe ostanati borcia po planinite sho imae zeno. Uchastie vo borbata protif Turcia. Ama za zhalos golemite sili ne ga reshia Makedonckoto prashanie i taka poftorno narodo vo Makedonia trebashe da vedi glava na Turckite agi. Bogaria pochna da zeva deca ot Makedonia da gi uchi po skoliniata bes plata za da gima agenti da mu pomozhat za ninite imberaliski idei. Golemite sili mu imae recheno na Turchino da mu se dadi pravo na Makedonckio narot, da uchi na svoio jazik. I togash Bogaria otvori nogu skolinia vo Makedonia, isto taka i Grckite vladici i popovi otvorae Grcki skolinia i Srbia go praveshe istoto neshcho. Sekoa edna puleshe narodo Makedoncki da go trgni so ninata strana.

I taka doide takva golema tragedia vo Makedonia. Toi miren i poshchan narot da ne znae deka da zastani. Od edna strana Bogarite mu velea oti vie ste Bogarcki narot, ot druga strana Grcite mu velea ste Grcki narot, i Srbite isto mu velea vie ste Juzhno Srbi. Grcia so pomoshta na Anglia ardjeshe nogu para za da go otkupi Makedonckio narot. Istoto i Bogaria. Gi napravia istite lugie, brakia i brachedi, edenio da veli sho bil Grk, drukio da veli Bogarin a drukio Srbin, aku bea ot istata krf. I taka tia ubavite obichai sho si gi pravea po selata mili i radosni, chuzhite interesi gi napravia da se zapizmat i da ne sake da se vidat eden so druk.

Ot decata Makedonchinia sho odea da uchat skolie izlegoa nekoku progresivni deca i reshia da napravat edna chista Makedoncka organizacia koito da se bori za pravoto na Makedonckio narot i za osloboduvanieto na Makedonia ot Turckoto ropsfo. Prvite organizatori bea Dame Gruef i Pere Toshef. Na iliada i osom stotini i devedese i treta godina se formira organizaciata i pochna de se shiri krs cela Makedonia. Na iliada i osom stotini i devedese i chetvorta godina se skluchi vo organizaciata i Goce Delchef. Roden vo grado Kukush, Egeickio del na Makedonia, studirashe vo Solun na Bogarckata gimnazia i tamo se stana so organizatorite na novata Makedoncka organizacia. Drugata godina se skluchi vo organizaciata i Risto Matof i nogu drugi progresivni Makedonci koito gi pulea krivinite sho mu gi pravae novite naznacheni drzhavi na Makedonckio narot - go navrtvae da si ga otkazhi svojata nacia i da se deklalira za Grk eli Bogarin i Srbin.

Vo Makedonckata organizacia mozheshe sekoi eden da stani chlen bes razlika dali bil Vla eli Arnautin eli so druga nacia. Bil samo da bidi veren i da se bori protif okopatoro i protif propagandite na Bogaria, na Grcia i na Srbia. Ustafo sho beshe napraven akuto uspeat da se oslobodat ot Turchino, Makedonia da stani republika i ako stavashe toa ke beshe prvata republika na sfeto. Ovia gi pishi eden golem Grk istorichar se vika Gianis Kordatos. Istoriata se kazhva Megali Istoria tis Elados, po Makedoncki se veli Golema Istoria na Grcia. Na trinaestio buk i na chetiriese i ftora stranica gi pishi sati ovia sho gi pishuvam za Makedonckata organizacia sho se formira ot mladi Makedonci sho ne sakae da zhivat pot ropsfo i ne sakae da si ga otkazhat maikata sho gi rodila. Imeto na organizaciata se veleshe Vnatrezhna Makedoncka Revoluchionerna Organizacia, so kusi pisma V.M.R.O. Goce Delchef stana apostolo na proshirvanieto na organizaciata preku cela Makedonia. Goce studirashe vo Sofia za voinichki oficer I Bogarckata vlas go istera ot skolieto oti imal sosialiski idei.

Koga vide Bogaria Makedoncite formirae organizacia za slobodata na Makedonia ne mu beshe nogu arno oti tia sakae Makedonia da ga zemi Bogaria. I koga vidoa vo kuso vreme Makedonckio narot pochna mashovno da vleguva vo organizaciata, posle dve godini tia formirae nova organizacia. Organizatorite bea Boris Sarafof, Ivan Garvanof i drugi. Organizaciata se veleshe Vrhoviska Organizacia da go organizirat narodo Makedoncki da se deklalira za Bogarcki narot. Ovia gi kazhuva Giani Kordato vo ninata istoria. Isto i vo Enciklopediata Britanika kazhva nogu dokumenti za Makedonckoto prashanie. Vrhovistite so prvo sakae da otvorat komitet vo Makedonia i da gi bie Makedonckite komiti sho se borea za samostoalna Makedonia. Ama caro Ferdinan ne gi ostavi da izlezat toku javno protif Makedoncite toku mu veli da vodat politika i da otkupvat so pari Makedoncki voivodi da se svrtat zaedno so Vrhovistite. I taka doide druga teshkotia natoi machen Makedoncki narot.

Ot druga stana koga vide Grcia i Srbia Bogaria sho otvori komitet vo Makedonia i tia ne ostanae so fkrsteni raci. I tia pushchia nini agenti vo Makedonia da organizirat i da go pravat narodo Srbomani i Grkomani. Preku konsolite sho gimae vo Makedonia i so vladicite i popovite narodo pochnae da go delat na Grci, na Bogari i na Srbi. Otvoria po selata skolinia Bogarcki, Grcki, Srpcki i Rumancki. Edni mu velea oti se Bogari, drugi mu velea oti se Grci, drugi Srbi i drugi Rumanci. I taka vo Makedonia stana golema anakatosura koito narodo ne znaeshe na koa strana da zastani. Vo Makedonckata organizacia vlegoa nogu Vrhoviste sho sakae Makedonia da se suidineni so Bogaria. Ne se javae otvoreno oti se Bogarcki agenti ama skrishno rabotae za Bogaria. Goce Delchef imashe razbrano sho stava i nogu pati ne se soglasfashe so ninite politiki. Vrhovistite odea po selata, mu velea na narodo nie sne Makedonci i se borime za slobodata na Makedonia. I narodo nemozheshe da gi razberi koi se Vrhoviste i koi se Sendraliste. Makedoncite sho se borea za samostoalna Makedoncka drzhava gi velea Sendraliste.

Ot sati sela vo Makedonia imashe izlezeni komiti po planinieto i stavae krvavi borbi so Turckio asker. I Turcite pravae nogu losho. Apsanite gimae preplnato so zatvornici i kukite mu gi gorea na tia sho bea odeni komiti. Vo planinata ot Neret imashe premnogu odeni za komiti. Turcite sekoi den shetae po planinite da gi gonat komitite. Beshe nogu silen komiteto vo Bitolckata, Lerinckata i Kosturckata okolia.

Vrhoviskata organizacia vikashe odma da stani revolucia i Bogaria ke ni pomogni so voina i so oruzhie. Goce ne se soglasfashe so ninite idei. Mu veleshe oti ne e organiziran oshche narodo za da stani vostanie. Mu veleshe - koshcho e organiziran narodo vo Bitolcko, Lerincko i Kosturcko, taka da e i vo drugite mesta mozhime da ga dobieme borbata. Drugite mesta vo Makedonia narodo ne e gotof za takva borba da stani. Aku go napravime vastanieto sega da znaete ke go izgubime. Nemoite da se nadevate za Bogarcka pomosh. Bogarite sake da ga izgubime borbata da zaginat progresivnite Makedonci sho sakat Makedonia da bidi samostoalna drzhava, da ostanat samo Vrhovistite i Bogaria da vrshi koshcho taja saka vo cela Makedonia.

Togash koga govorea za da stani vastanieto poveketo Makedoncki lideri bea zatvoreni po apsanite. Goce nemashe nogu ot ninata strana da ga potkrepat Gochevata misla. Vo Solun stana mitin i poveketo lideri bea Vrhovisti. Nogu troa bea ot Sendralistite. Mitino stana na iliada i devet stotini i tretata godina. I reshia poveketo da stani taja godina vastanieto. Voivodite na dvete organizaci bea sobrani vo planinata Alibudush nat grado Seres za da govorat. Akoto Sendralnio komitet ot Solun reshi za vastanie, da reshat kako ke pochni vastanieto, i ot deka. Ka stana mitino vo Solun i se reshi da stani vastanie taja godina.

I Goce odma drukio den kinisa ot Solun da odi vo Sereshko da gi stani sati voivodi kade bea sobrani za da mu rechi da ne se soglasat za vastanie oti ne sne gotovi. Stigna Goce vo Seres i trgna da odi za planinata Alibudush deka bea sati voivodi sobrani. Vrhovistite ka vidoa Goce sho saka da go sprechi vastanieto, otidoa vo Seres i mu kazhae na Turcite oti Goce se namerva vo tagia okolia so ninite drugari i vecher ke bidi vo seloto Banica. I togash nekoku stotini Turcki asker noshiata kinisa ot Seres za seloto Banica i na utroto sato selo beshe obikoleno so Turcki asker. I ranoto chetiri Mai pochna krvava borba so Gocheata cheta i Turckio asker. Turcite go barae Goce nogu vreme oti toi beshe organizatoro i apostolo na Makedonckio narot. I sega mu se dade takof dobor chench sho ne treba da izlezi zhif ot Banica. Goce so ninite drugari sakae da udrat na edna strana za da mozhat da pobegnat ama imashe golema Turcka voina i nemozhea po nikakof nachin da pobegnat. I taka padnae ubiti sati zaedno. I Makedonia go izgubi naidoborio borec sho zhaleshe za Makedonia i sho sakashe da ga vidi samostojalna drzhava i da bidi prvata republika so sosialiski sistim na sveto.

Koshcho Turcite bea radosni za ubisvoto na Goce, poveke se radvae Vrhovistite oti nemashe koi da mu prechi na ninite fashiski i imberialiski idei. Ke vrshea kako tia sake vo cela Makedonia zaedno so Bogarckata propaganda.

Delegatite ot Sentralnio komitet stignae ot Solun i se stanae so voivodite i mu rekoa oti Sentralnio komitet reshi da stani vastanieto. Stana mitino i se reshi da stani vastanieto i da pochni ot Bitolckio krai i da stani na deno Ilinden, komitite da udrat vo Krushevo. I Bogaria ke ni pomozhi so oruzhie i so voina. I sati voivodi se soglasia da pochni vastanieto ot Krushevo. Toi den stavashe golem pazar i panagir vo Krushevo i so narodo sho ke odeshe na pazaro ke vlegvae i nekoku komiti vo grado. Ot nogu narot sho odeshe toi den vo Krushevo beshe nogu teshko na Turckio asker da gi poznae koi se komiti i koi ne se.

I koga doide deno Ilinden pochna golema i krvava bitka pomegu Turckio asker i komitckite cheti. Za kuso vreme Krushevo padna na racite na Makedoncite. I togash odma formirae republika so presedatel Nikola Karef. Vo taja bitka se ubia nogu Turci i nogu Makedoncki komiti. Za zhalos na golemite sili sho bea na sfeto nikoa otia drzhavi ne ga pripozna novata Makedoncka Republika. Ne sakae da stani sosialiska republika na sveto. Se plashea da ne se rashiri taja sosialiska idea i po drugi drzhavi. Oti togash carovite povelvae preku celio svet i narodo nogu vervashe na carckite famili oti bile naznacheni ot gospo da ga krepat verata. I po toi nachin ne sakae da se rodi sosialiska republika na sveto.

Vo istoto vreme koga pochna vastanieto komitite udria i vo Neveska i ga uslobodia ot Turcite. Neveska se naiduva vo Lerinckio krai. Ka vidoa Turcite oti vo Krushevo se formira Makedoncka drzhava, sobrae golema sila ot Turcki asker i otidoa vo Krushevo da se biat so Makedoncite. I tamo stana golema borba. Makedoncite se borea so golemo junashfo i ne sakae da se pridadat na Turckio asker. Bea resheni da padnat mrtvi i da ne ga ostavat novata formirana Makedoncka Republika. Se nadevae oti nekoa Evropeicka drzhava ke gi pripoznae i ke mu pomogni.

Isto se nadevae i Bogarckata drzhava da mu pomozhi. Vrhoviskata propaganda stalno veleshe oti Bogaria ke pomogni so voina i so oruzhie. Taja beshe golema laga. Sakae da go piknat Makedonckio narot vo ogno da izgubat progresivnite Makedonci; da ostanat samo Vrhoviskite komitcki cheti za da mozhat polesno da ga sfrtat Makedonckio narot kam Bogarckata propaganda. I toa go uspeae.

Posle dve nedeli zhivot na novata Makedonska Republika doide ismrta. Sati dobrite sinovi na Makedonia padnae mrtvi. I togash Turckio asker istepa so hiliadi Makedonci po cela Makedonia. Zapali so stotini sela. Zatvori so hiliadi vo apsanite. Nogu Makedonci pobegnae po drugite drzhavi, vo Grcia, vo Srbia, naipoveke vo Bogaria. Doide golema katastrofa na Makedonckio narot.

Toa sho go sakae Vrhovistite go uspeae. I pochnae Makedonckio narot so pari i so propaganda po skoliniata oti se Bogari. I sakae Makedonia da se suidineni so Bogarckata drzhava. Anglia i Francia ne sakae Bogaria da stani golema drzhava oti Bogaria beshe sojuznik so Germania. Francia i Anglia se pizmen so Germania i zatoa ne pomozhie da ga pripoznae novata formirana Makedoncka Republika. Se plashea Makedoncite da ne pobarat suidinenie so Bogaria koshcho napravi Rumilia. I taka go stavie Turchino sho saka da pravi.

Posle zagubata na vastanieto pochna slobodno da se shiri Bogarckata propaganda. Ka vide Grcia i Srbia sho pravat Vrhovistite vo Makedonia i tia pochnae da pushvat nini oruzhani cheti vo Makedonia, so golema para da odat po selata da gi otkupvat Makedoncite da se deklarilat oti se Grci i Srbi. I doide naigolemata katastrofa vo Makedonia. Selata da se odelat na Bogari, na Srbi i na Grci. Se naplnae poftorno planinite so komiti, Bogarcki komiti, Srpcki komiti i Grcki komite. I se tepae eden so druk ot istoto selo, brat so brat, brachet so brachet.

Gi zaboravia tia dobrite tradici sho gi naidoa ot ninite postari i se veselea sati zaedno mili i radosni. Parite i chuzhite propagandi gi razdelia da se kolat i tepat za chuzhi interesi.

Grcia pushchi golemi andarcki cheti vo Makedonia, naipoveke vo Egeickio del oti mu beshe po blizu. Mozhea po so kola i da vlegvat i da izlegvat. Vo Kostur na mitropoliata imashe eden Grcki vladika. Toi ga praveshe naigolemata propaganda za Grcia vo Kosturckata okolia, Lerinckata i Bitolckata. Imashe agenti vo sekoe selo i so pari go otkupvashe narodo da se deklarile za Grci. Mu platvashe nekoku liri meseco. Mu davashe i pushki da se biat protif Bogarckite komiti.

Isto pravea i Bogarite. I tia so pari i so propagandi go sfrtia narodo da se otkazhi ot Makedonec i da veli oti je Bogarin. Vo nashto selo nogu ot komitite sho bea izlezeni da se borat za Makedonia edni se sfrtia, se storia Bogari; i drugi se storia Grci, aku ne znaea nito eden laf ot Grckio jazik ka stanae golemi Grcki cheti vo nashite mesta.

Grcia pushchi Grcki voinichki oficeri za da ga rakovodat borbata vo Makedonia. Vo nashte mesta doide oficero Pavlo Mela. Toi go vodeshe celo Grcko andarsfo vo zapadna Makedonia so pomoshta na vladikata ot Kostur. Mu beshe uredeno na Pavlo Mela da sheta po sati sela. Vladikata Karavangeli imashe dadeno so iliadi liri po sati sela i go imashe otkupeno narodo da se kazhve oti se Grci, i aku govorat druk jazik.

Otkupi nogu i ot voivodite Makedoncki sho se borea za Makedonia. Eden takof voivoda beshe Kote ot seloto Rula. Karavangeli mu dade nogu pari i go napravi ot Makedonec da stani golem i veren Grcki voivoda. I mu taksa ne znam koku liri da go ubie Makedonckio voivoda Lazo Papatraiko i da mu ga donesi glavata vo Kostur. Papatraiko i Kote bea priatele i zaedno se borea za Makedonia. Ama Kote stana Grcki shpion i poslusha sho mu reche vladikata. I stana, go ubi Papatraiko, mu ga seche glavata i mu ga zanese na vladikata vo Kostur za nekoku liri.

Vo sati sela imashe po dva popovi, eden Grcki, eden Bogarcki, i po bashka pravea liturgia. Vo Neret popo sho beshe na Grcko beshe doiden ot Ipiro, se kazhvashe popo Kosta. Toi sho beshe na Bogarckata strana beshe Neretec i praveshe liturgia na crkvata Sveti Tanas. Popo Kosta liturisvashe vo crkvata Sveti Nikola. Vo seloto imashe i dve skolinia, ednoto beshe Grcko i drugoto Bogarcko. Tatko mi odeshe na dvete skolinia, ucheshe Grcki i Bogarcki. I oti nashata mala beshe otkai Grckata strana, decata go pizmea tatko oti odi na Bogarcko skolie. Go fatie koga si gredeshe ot skolieto, go bia i mu gi skinae sati knigi. Ovia mi gi raspravashe eden komshia sho beshe i toi tamo koga mu gi skinae knigite. Voi sho mi raspravi za tatko beshe File Trpchef. Mi veli "Ne go sakame tatkoti oti odeshe i na Bogarcko skolie."

Togash seloto beshe razdeleno na dve, edni Grkomani, drugi Bogaromani. Beshe nogu losho tia godini za nashio narot. Odeshe nekoi vo planinata za drva da soberi, go naiduvae komitite i go opitvae na koa strana krepi. I toi siroma ne znaeshe kak da mu rechi oti ne znaeshe sho komiti se, dali se Grcki eli Bogarcki. Aku mu veleshe gi sakam Grcite i komitite aku bea Bogarcki odma mu ga sechea glavata. Zhivota mu beshe nogu losha tia godini. Gi beshe stra lugieto da odat na nivieto eli da odat vo planinata za drva oti ne znaea sho ke namerat.

Grckio oficer Pavlo Mela nogu pati imashe doideno vo Neret. Odeshe vo Kapolichofcka Mala. Tamo zhiveshe popo Kosta i poveketo vo taja mala ga krepea Grckata strana. Doshol edna vecher vo Neret i otide vo Dineite. Naukoa Bogarckite komiti, otidoa na crkvata Sfeti Tanas i otamo pochnae da pluske pravo vo kukiata Dinea. I togash Pavlo Mela izlegol so ninata cheta da fati nekoe podobro mesto. Go beshe stra da ne doidat i da ga obikolat kukiata i gi fatat zhivi vo kukiata. I koga begal da fati mesto nat crkvata Sveti Nikola se rani vo nogata i so cela cheta vlegoa vo planinata i taka se spasia.

Bogarckite komite eden den go fatia popo Kosta. Odeshe vo Lerin i koku sho pomina livagieto sho gi velime Filei livagie go zastanae i go zaklae na toa mesto. I togash pop stana ninio brat popo Stoiche.

Na Pavlo Mela vo Neret mu beshe veren Kuze Popof. Tia bea ot istio soi so drugite Popofci. Sho sakashe Pavlo Mela pushvashe do Kuze. Eden den Kuze bil oden vo grado Lerin i vo seloto doshlo nekoe pismo pisano do Kuze oti Pavlo Mela se namerva vo Neretckata planina nat Kamen Livoto Ezerce, taka go kazhvame edno mesto vo planinata. Knigata ga imae pushcheno Bogarckite komiti. Imashe nogu ot nif sho znaea da pisat na Grcki jazik. Knigata ga doneslo nekoe dete sho bilo da beri drva i mu ga dashlo na popo Stoiche, oti Kuze ne beshe vo seloto. I popo ga otpea knigata i mu pishea oti jas Pavlo Mela se naodvam vo vashata planina i sakam da mi donesite tutun i lep za moite drugari. I togash popo viknal edni ot ninata mala da ode zaedno so nego. Oshol tatko mu na Stojan Mialichin. Oshle tamo deka mu pisheshe pismoto. I koga vidoa okoluni Bogarcki komite imalo i nogu nashi Neretci sho bea tamo vo taja cheta. Bil i voivodata File Gazilainof. Golemio sho bil na chetata bil nekoi Kuze ot Blaca.

Ovia sho gi pishuvam mi gi raspravashe Risto Mechkarof sho mu kazhvale ninite postari. Mi raspravashe za popo i moita baba, maika mu na moio tatko. Koshcho mi kazvashe Risto, koga gi fatile, glavataro sho beshe na chetata mu rekol na File "Aide File, ti ku Neretec, ti ke gi zakolish via Grkomanite." I File togash se ftresol i ne znaeshe sho da pravi. Mu se ftresie racite so kakva sile da si gi zakoli ninite selani. I togash mu rekol glavataro na chetata "Sechi mu go tilo oti jaska ke ti ga secha tvojata glava." I togash File gi zaklal oti ke odeshe ninata glava akuto ne sakashe da gi zakoli. I shapkata na popo ga obesia na edno drvo.

Drugi kazhvat oti bil voivodata Chakalarof. Toi znael da pishi Grcko pismo. A Risto mi reche oti bil Kuzo ot seloto Blaca.

Koga si doshol ot Lerin Kuze Popof, mu kazae oti Pavlo Mela pushchil kniga do nego i na ninoto mesto otide popo Stoiche da mu zanesi toa sho barae komitite. I togash Kuze mu rekol "Varite mua chenicata oti Pavlo Mela ne se namerva sega vo nashite mesta. Jaska znam koga ke bidi vo nasheto mesto. Odite da gi krenite da gi zakopame da ne gi pluat muvite i da crvosat." I taka otidoa, gi krenae i gi donesoa vo seloto, i gi zakopae na Sveti Nikola.

Vo Grckite cheti imashe i Neretci. Vo edna cheta beshe eden ot Kapolichoa Mala, Vane Kapolichof. Doshla ninata cheta vo Neretckata planina kai planinata Smoro. Tamo imalo odeni mladi deca da berat drva. Bile sedom deca i sati bea ot gornite mali. Vo sedomte deca beshe i edno vnuche na Vane Kapolichof ot sestra. Gi fatie decata i Vane pochnal da gi koli. I vnuceto mu reklo "Vuiko, i mene ke me zakolish?" I toi mu veli "Tebe nogu lesno ke mi te zakoli vuiche, da ne mi se machis."

Edno dete ot sedomte reshi da pobegni ka vide da gi kolat ku jagninia. Toa beshe ot Spiroite. Mu izbega i pochnae da pluske po nego, ama ksmetlia ne go udria. Podolu otamo deka gi kolea decata ima edno mesto go kazhvame Shupur. Tamo moita maika, malo chupe, imashe odena so drugi chupinia da gi pasat volovite. I koga begashe deteto pomina pokrai ninite volovi, i komitite pluskae po nego. Deteto se vikashe Vane Spirof. Se zheni vo seloto i oslo vo Amerika. I tamo se razbolilo ot uplata sho ga vide i tamo vo Amerika umre.

Razmislite se vie sho ke gi chitate ovia redovi kakvi loshi raboti stavae tia godini. Vuikoto da si go koli vnucheto oti sestra mu bila mazhena vo taja mala. Koga se mazhi sestra mu seloto ne beshe razdeleno na dve strani. Koshcho imam pisano ponapre sati selani bea mili i radosni. I sega Bogarckite i Grckite interesi gi napravia da se kolat eden so druk. Vo drugi mesta stavae nogu poloshi raboti. Ama jaska sakam moite sinovi i moite vnuci da znae sho stavashe vo nasheto selo. Gi jobete komitcki cheti pravea loshi raboti. Akuto Grckite komiti fatvae nekoi ot Bogarckata strana na seloto odma go kolea. Isto i drugite sho krepea na Bogarckata strana. Aku fatvae nekoi otia mali sho bea na Grcko isto i tia mu ga sechea glavata. Narodo go beshe stra da izlezi ot doma. Gi beshe stra lugieto da odat na nivie eli da odat da si soberat drva za zimata. Ne znaea sho ke stretat vo planinata i dali ke se vrnat zhivi doma pri familite.

Ot koga gi zaklae decata Grckite komiti vo Smoro, po nekoku vreme nashi selani otidoa za da si soberat drva vo planinata. Edenio beshe Krsto Kolef ot Kapalichofckata Mala i dva ot Mukalofckata Mala, tatko i sin, Traiko Bakrnchef i sin mu Petre. Gi fatie Bogarckite komiti, bea edna mala cheta ot seloto Trsie. I pochnae da gi kolat. Koga mu ga sekle glavata na Krsto Kolef nekoku metra oshol so glavata sechena. Bil nogu golem mash i skokal ku nekoa kokoshka zaklana duri da mu izlezi dushata. Go zele Traiko i na nego mu ga sekoa glavata. Toi bil mal chovek, ne mrdnal ot mestoto. Koga vide sin mu Petre sho ke go zakolat i nego i si rekol ke pobegna, podobro neka me otepe so kurshum, ot koku da me kole ku jare. I pochnal da bega. I komitite pochnae da pluske po nego ama alai imashe okolu nogu buki vo planinata, nemozhea da go pogodat. I taka mu izbega ot racite. Si doide vo seloto i mu kaza na ninite brakia oti tatko mu go zaklae komitite.

Drukio sin na Traiko, Vane Bakrnchef, Vane imashe kerka mazhena vo Lagen i tagia mu beshe baba na moita zhena, baba mu Mitrica, maiko na tatko mu na zhenata moja.

Nogu nashi Neretci se plashea ot Vane Kapalichof, se veleshe i Vane Giorgiof, ot koga naukoa sho si go zakla vnucheto ot sestra. Tia sho krepea na Bogarckata strana gi beshe stra da si gi pushchat decata da odat za drva vo planinata. Beshe nogu losh i golem aramia.

Ke rasprava sho mi stana na mene so nego posle triestina godini ot koga papsa komiteto i ga razdelia Makedonia i komitite simae odeno sati po doma. Nie imame livagie blizu do ninite vo edno mesto sho go velime Lashinata. Livagieto gimame pokoseno. Edna nasha livada beshe togash kosena i krs nega vrvea sati sho imae pogore livagie. Togash Vane beshe dosta star i koseshe malu pogore ot nashata livada. Maika mi me imashe pushcheno da go prevrtvam senoto za da se shushi. Ime i edna nova frtoma so mene za da vrzime seno na vecherta koga ke gredeshe maika mi so mskata. I frtomata jaska so drugite plachki gime ostaveno pot edna sliva i go vrte senoto da se shushi. Po malu vreme pomina po tamo Vane komitata. Ne go vidu koga mi ga ze frtomata. Druk choek ne pomina po tamo i koga doide maika ga pobara frtomata i ne beshe tamo deka ga ime ostaveno. I me opita maika koi pomina po tuka i jaska mu kaza. I maika veli toa staroto kuche ga ima zeno. Koga se vrati naza komitata maika mi mu veli "Zasho mu ga ze frtomata na deteto? Samo ti pomina po tuka." I mu se razvika na maika. Sekak si otide maika doma da zemi drugi frtomi. I togash pominva pak po tamo Grckio komita i mi veli na mene "Tebe, bre dete, ke ti go secho tile ku na jare. Ne go znaesh koi e Vane Giorgiof?" Jaska pak mu kaza na maika sho mi reche i togash maika mi raspravi za nego, sho gi koleshe decata i sho si go zakla vnucheto.

Chetite na Pavlo Mela pravea nogu loshi raboti po drugi sela. Imam edna video lenta i rasprave tamo Makedoncki istorichari sho pravea Grckite cheti po selata. Oshle vo Prekopana, go ubia popo i daskalo. Vo seloto Zagoriceni stavala svadba i oshle tamu Grcki komiti, vlegle vo natre i pochnale da strele ot narodo sho bil na svadbata. Edni nadvor strelae. Go ubia domakino i zeto i nogu drugi sho bea tamo. Drukio den oshle Turcite, Italianckio konsol i se zachudil so toa sho go vide. I po nogu drugi sela stavae takvi raboti.

Vo Neret nekoa zhena ot Raspopcheite predavala na Turcite sho stava vo nashto selo. Doidoa Bogarckite komiti, ga fatia, ga obesia nadvor ot crkvata Sveti Tanas. Eden druk nash Neretec beshe komita i se zavrti so Grcite. Se veleshe Minche Alabakof. Beshe ot Kazhavarckata Mala. Taja mala poveketo krepea na Bogarckata strana. Si doshol vo seloto i mu veli na lugieto ke ga izgora cela mala i ke ga posea oves. Ka naukoa drugite komiti ot seloto, File Gazilainof i Stoiche Michof i nogu drugi otidoa, go fatia i go zaklae na stret selo.

I nogu drugi raboti stavae vo nashto selo i vo drugite sela krs cela Makedonia koito ne se prepishvat. Vo Kosturckio krai i Lerinckio bea nogu silni voivodi Chakalarof i Mitre Vlasheto ot seloto Konomlati. Golema teshkotia imae chetite na Pavlo Mela otia dvata voivodi. Nemozhea slobodno deka sakat da odat. Isto i Turckio asker imashe golemi teshkotii i gubea seko den nini askeri i barae stresfo kako da gi ubiat tia dvata voivodi. Ne go gonea Pavlo Mela oti toi mu pomozhvashe na Turckio asker.

Doide Pavlo Mela poftorno vo Makedonia ot koga mu zazdrave ranata sho se rani vo Neret. Pomina krs Kosturckite sela i doide vo seloto Statica. Nauchi Mitre Vlasheto oti Pavlo Mela se namerva vo Statica i togash mu pushchil pismo vo Kostur na Turckio asker i mu veli aku sakate da go fatite Mitre Vlasheto se namerva va nosh vo seloto Statica. I togash kinisa golema Turcka voiska i stigna noshiata vo Statica i go obikolia seloto i pochnae da pluske. I togash Pavlo Mela so ninata cheta pochna i toi da frla za da izbegat ot seloto. Si mislea oti doidoa Bogarckite komiti. Isto i Turckio asker si misleshe oti tamo se namerva Mitre Vlasheto. I taka stavashe golema bitka pomegu Turckio asker i chetata na Pavlo Mela. Izleze Pavlo de bega so ninite verni drugari i Turcite frlia i go ubia. Beshe noshia i nemozhea da vidat sho komiti se, dali se Grcki eli Bogarcki.

I ka se ubi Pavlo eden ot ninite drugari mu ga sekol glavata i ga zel so nego i ga zakopal vo seloto Zhelovo. Toi si misleshe oti se obikoleni ot Bogarckite komiti i za da ne znae komitite oti se ubi Pavlo Mela. Koga osuna ranoto Turcite gi vidoa tepanite mrshi oti ne se Bogarcki komiti toku chetite bea na Pavlo Mela. I nogu se uzhalae i pobarale izvinenie do Kosturckio vladika i do Grckio konsol vo Bitola. I koshcho pishat nogu istorichari, vesnicite Grcki pisale do Turcite i mu poplakae oti ni go ubite naipoborio heroi, toi sho vi pomozhvashe da gi gonite Bogarckite komiti.

Ot koga izgubi Makedonckoto vastanie i republikata vo Krushevo stavae golemi borbi krs cela Makedonia. Ot edna strana Grckite komiti odea po selata, tepae Makedoncki narot. Ot druga strana tepae i Bogarckite i Srpckite komiti. Istoto go pravea i Turcite. Mu gi gorea selata, gi tepae lugieto. I narodo Makedoncki ne znaeshe deka da odi za da si ga spasi zhivota.

Nogu chesni Makedoncki voivodi ostanae verni sinovi na Makedonckio narot. I posle izgubvanieto na vastanieto eden takof vereren sin na Makedonia beshe Jane Sandanski vo Pirinckio del na Makedonia, i go velea Pirincki Car. Bogarckite komiti go pizmae i barae stresfo da go ubiat oti mu beshe golema prechka na Bogarckata imberialiska politika. Vrhovistite ubia nogu verni Makedoncki voivodi. Od edna strana Turcite fatvae gi tepae i gi besea. Ot drugata strana Grckite komiti tepae. I taka Makedonckio narot si gi izgubi naiprogresivnite sinovi sho zhalea za Makedonckio narot i sho sakae da ga vidat Makedonia samostoalna drzhava.

Vo tia godini Turcite go fatile i Kota ot Rula, toi sho si ga predade naciata za malu pari sho mu dade vladikata Grcki Karavangeli ot Kostur. Go sudia Turcite vo Bitola i sudo upredeli da go obesat. I Kota chekal Karavangeli da mu pomozhi ama Karavangeli ne se javil oti togash ne mu beshe i nogu potreben. Koga mu trebashe, go plati za da mu ga donesi glavata na ninio priatel Papa Traiko. I koga go nesele Kota na besilka predi da mu ga kladat frtomata na tilo i rekol klnat da bidi toi sho ke si ga predadi naciata. I taka zavrshi kapidano Kota Ruleneco na frtomata.

Nas Makedoncite, dali Grcite eli Bogarite ali Srbite, ne sake samo koga ke mu sne potrebni. Koga ne mu trebame ke ne frle ku shlupkata ot limono sho ga frlame. Do deka ima sok ni treba, koga ke mu go zemime soko i setne vo giubreto. Isto taka ne imat nas Makedoncite tia trite drzhavi sho se okolu nashata zemia. Tia teshki i crni godini za Makedonckio narot bea nogu loshi godini.

Pulea Evropeickite drzhavi sho stava vo Makedonia i nikoa ne ga fati gref da pomogni i da go zastani teroro sho stavashe vo nashata zemia. I samoto Turcko naselenie trgashe golema maka. Sultano na Turcia samo zapovedi davashe sho da pravat. Sekoi den krf se turvashe i ot Turckoto naselenie i ot drukio narot sho zhiveshe vo Makedonia.

Na iliada i devet stotini i osmata godini Anglia i Rusia goverea sho ke stani so Makedonckoto prashanie. Rekoa Makedonia da ostani samostoalna drzhava.

Vo istoto vreme koga gi govorea ovia raboti, vo Turckio asker imashe formirana skrishno edna organizacia pomegu mladite oficeri vo askero da napravat revolucia i da se otkinat ot sultato i da napravat Makedoncka Turcka drzhava vo Balkano. I vo toa organizacia imashe sklucheni i nogu Makedonci. Vo ustafo sho go imae napraveno velea oti i na sato Makedoncko naselenie ke mu se dadi plno pravo i vo nofio parlament ke vlezat ot sati nacii sho zhiveat vo ovaja zemia.

Stana revoluciata i uspeae da ga dobie. Formirae uprava vo nofio parlament. Ot Makedoncite prestavnik beshe Mitre Vlahof. Na mlado Turcite sho ga napravia revoluciata mu pomognae nogu Makedonci. Istio i Jane Sandanski so ninata cheta pomogna da stani revoluciata protif sultano. I taka se kladoa novi zakoni. Nogu ot komitite si doidoa po doma. Edni sho zhalea za Bogaria prefrlia vo Bogaria. Ama propagandata, Grcka i Bogarcka, beshe dlaboko rashirena vo sat Makedoncki narot. Selata bea oshche razdeleni. Edni odea na Grcka crkva, drugite odea na Bogarcka. Pozhivia nekoku godini so novata Turcka uprava. Nogu neshcha sho promisae Turcite da mu dade na narodo ne si dostoae na lafo.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret