Balkanckite Voini

I Balkanckite drzhavi skrishno pravea mitini da napravat sojuz pomegu ni i da ga udrat Turcia za da go uslobodat Risianckio narot.

Posle chetiri godini ot Turckata revolucia Grcia, Srbia i Bogaria go napravia sojuzo megu ni i reshia da mu otvorat boi na Turcite. I na dvanaesta godina pochna bojo so Turcia. Otkai istok bieshe Bogaria, ot severo bieshe Srpskio asker, i otkai jugo i Egeickoto Morie bieshe Grckio asker. Koshcho pishi vo Grckata istoria Jani Kordato trite drzhavi nemale upredeleno mesto sekoa edna deka ke bie i dodeka da odi. Sekoa edna bieshe kako mu beshe po na kolai.

Grckata voiska ga rakovodeshe princ Kostadin. Ot koga go isterae caro Oton ot Grcia doide za car vo Grcia eden princ ot carckata familia na Danska, se vikashe Giorgi Gliksburg. Se ozheni edna princesa ot Ruskata carcka familia. Sin mu Kostadin beshe ozhenet za kerka na Germanckio car kaizer i beshe golem Germanofil. Toi ga rakovodeshe Grckata voiska, beshe general togash.

Vo Grcia minister beshe Lefterios Venizelos, roden vo adata Grcka Kriti, i beshi nogu priatel so Francia i so Anglia.

Koga go pochnae bojo Turckata voiska pochna da ostapva. Kostadin so Grckata voiska ga imashe zeno stredna Makedonia: gradovite Katerini, Veria, Negosh, Enizhe i odeshe za zapadna Makedonia. Togash Venizelo mu zapovedi da odi da go zemi Solun oti Bogarckata voina gredeshe otkai istochnio del i se plasheshe Venizelo da ne stignat po brgo Bogarite da vlezat vo Solun. Venizelo imashe plan: Solun da padni na Grcki raci. Kostadin ot sefte ne poslusha. Trgashe za Voden i Lerin i Bitola. Ne sakashe Srbite da stignat vo tia gradovi. Srbite bea priateli so Francia i ne sakashe da se rashirat nogu. Za Bogarite ne mu beshe nogu machno oti Bogaria beshe so Germania i aku go zevae Solun Bogarite ne mu beshe nogu teshko. Ama Venizelo go zapovedi odma da se vrati so cela voina da odi vo Solun predi da stignat Bogarite. I togash Kostadin poslusha, se vrati i kinisa so voinata za Solun. I Turckio pasha sho beshe vo Solun mu go predade Solun na Grckio asker. Bogarite koku sho imae stignato nadvor ot Solun.

Ka go zea Solun Grcite kinisae za Kostur i Lerin. Srbite ga imae zeno Bitola i gredea za Lerin. Vladikata Grcki vo Lerin go klade da se vee Grckoto zname i koga stignae Srbite vo Lerin i go vidoa Grckoto zname se vratia i kinisae da odat ukai Prespa. Grckio asker oshche ne beshe stignat vo Lerin. Srbite se izlagae so znameto.

Za kuso vreme cela Makedonia beshe padnata pot trite sojuznici. I samo planovi pravea kako da si ga podelat taja machena zemia. Skrishno ednite so drugite samo mitini pravea kako ke stani so vaja zemia. Zaboravia sho velea "Ne odime da zemime druga zemia toku odime da gi uslobodime nashite porobeni brakia." A sega koga ga zea cela Makedonia ne mu se ostavashe aku i nogu Makedonci si ga dadoa zhivota vo taja borba. Pochnae da se kare pomegu ni koi da lapni poveke.

Po osloboduvanieto na Solun ot Turcite otide Grckio car vo Solun na rashetka i tamo go ubia. Edni velat oti rabotata beshe planirana ot ponapre da se ubie caro vo Solun za da mozhat Grcite da nastojavat za Solun oti tamo si go izgubia caro.

I taka imashe golema kavga pomegu trite sojuznici. Go rasipae priatelsfoto i na trinaesta godina pochna Ftorio Balkancki Boi pomegu trite drzhavi. Ku kuchiniata koga ke naidat nekoa psuisana mrsha ke pochnat da se davat koe kuche ke lapni poveke. Taka stana i so nashata zemia Makedonia. Srbia i Grcia pochnae da ga biat Bogaria. So Grcite i Bogarite stana golema bitka blizu do grado Kukush. I togash i Rumania mu otvori boi na Bogaria otkai severo, i taka Bogarckio asker pochna da ostapuva.

Vlegoa golemite Evropeicki drzhavi za da gi zastanat i da se pogodat. Stana mitink vo Rumania vo grado Bukuresh. I tamo na masata si ga podelia Makedonia pomegu trite. Naiubavoto mesto zaedno so grado Solun go ze Grcia. Srbite go zea celio Vardarcki krai. I na Bogaria mu dadoa edno malo parche vo Pirinckio del.

Nainogu dobi Grcia. Go ze celio Egeicki del ot Albania duri do Trakia. Nai sho nemae strekia bea tia Makedonci sho padnae pot Grckata drzhava. Trebashe da uchat druk jazik. I togash doide iskorenvatieto na Egeicite. So hiliadi si ostavia tatkovite ognishcha i barae da se preselat po drugi drzhavi: Rumania, Bogaria, Srbia, Amerika, Francia i po nogu drugi drzhavi. Poveke otidoa vo Bogaria. I taka Makedonckite sela pochnae da se praznat.

Ot nasheto selo pobegnae vo Bogaria premnogu famili. Edna nasha baba beshe mazhena vo Manoloite za Iovan Manolof. Cela familia otide vo Bogaria. Taja mu beshe sestra na dedo Stoiche, eden prf brachet na dedo Todor, tatko mu na maika. Ninio brachet Efto Marin se preseli vo Sofia. Eden brat na dedo Todor otide vo Rumania, tamo se zaseli i sega ot ninoto pokolenie imalo edno selo. Lugie se veleshe File Strezof i premnogu drugi Neretci pobegnae oti ot koga doide Grcia.

Vo nashite mesta imashe ostanati Grcki komiti i gi biea nashite lugie. Po nashite sela shetashe eden koito se vikashe kapetan Stefan. Odeshe po selata, bieshe i tepashe. I narodo beshe toku izmachen vo tia crni godini i puleshe deka da naidi mesto de se spasi. I samite, selani se jadea eden so druk. Tia sho trgae na Grcko si go izvavae inato na tia sho bea na Bogarcko. I taka zhivota beshe nogu teshka. Imashe nogu sho begae ot Srbia, gredea vo Grcia. Isto i ot Bogaria doide iskorenvatieto na toi machen Makedoncki narot.

Koga gi kladoa novite granici vo Makedonia nogu blizni sela sho padnae do novite granici chupi mazheni vo drugo selo, edni stanae Grkini, drugi Bogarki i drugi Srbinki. Na edni sela granicata pomina na strede selo, polovinata ostana Bogarcko i polovinata Grcko. Edno takvo selo jaska go vidu vo Sereshko. Se vika seloto Chengel, po Grcki Angistro. Vo Lerincko na nogu sela mu stanae nivieto preku granica. Na seloto Negochani naiubavite nivie ostanae vo Srpckata drzhava. Na seloto Lazheec i seloto Dragosh mu ostanae nivieto vo Grckata strana. I stotini drugi sela vo Makedonia gi podelia na dve strani. Ezeriniata gi podelia isto taka ne samo na dve toku i na tri. Prespa Ezero go ima Grcia, Srbia i Albania.

Koku e teshko i machno chuzhi da doidat da ti ga zevat tatkovata stoka i da si ga delat kakto na ni mu e udisano. Nogu maiki i tatkoi si gi pulea kerkite preku granici i nemozhea da mu pregovorat. Isto i chupite boledvae za ninite roditeli, za ninite brakia i za ninite priatelki.

Trinaesta godina Makedonckio narot nema da ga zaboravi nikogash. Taja golema tragedia go raspadi narodo ot rodnoto mesto. Vinovni se trite Balkancki drzhavi. Naipoveke vinovna e Bogaria so ninata shovinistichka imberialiska politika. Narodo sho beshe naselen vo Makedonia velea oti toi narot je Bogarcki narot oti eziko sho go govorea beshe po bliski do ninio ezik. Ama ne mu ga kazhvae pravinata na narodo oti tia koga doidoa da se zaselat vo Balkano ovoi ezik se govoreshe. I tia go primae eziko i go napravia literaturen ezik na Bogaria, i sega sakat da kazhat oti sat toi narot sho govori ovoi ezik bil Bogarcki narot. Taja e golema laga.

Ke raspravam nekoku istoricheski dokumenti sho gimam prechitano na Grcki istorichari sho raspravat kako tia doidoa vo Balkano i se zaselia tamo deka e deneshna Bogaria. Istoricharo Nikolaos D. Dzuganatos rasprava vo ninata istoria koito se veli Generalna Istoria na Grcia. Toi pishi vo ninata istoria na prfio buk, na stranicata sto i osomdese i edna, koga mu dade pravo Vizandickio imberator Kostadin Pogonatos da se preselat vo deneshnoto mesto tamo imashe postaro naselenie sho go govorea ovoi jazik. Tia do togash govorea Mongolcki jazik, i alai bea pomalu ot tamoshnoto naselenie si go zaginae ninio jazik i go naukoa deneshnio jazik sho go govorat sega. Ot ninio star jazik imalo ostanati nekoku dumi i sega sakat da kazhat oti bile sati Bogari sho go govorat toi jazik, i sakat da kazhat oti i Makedonckio narot bil Bogarcki narot.

Ot druga strana Grcite velat Makedonckio narot bil Grcki narot. Isto go velat i Srbite Makedoncite bile Juzhno Srbi. I taka se karat pomegu ni za ne nino mesto.

Posle razdelbata na Makedonia se napravi nova Albancka drzhava. Mu dadoa edno malo parche i na nega ot zemiata Makedoncka. I taka na Makedonckio namachen narot mu sednae chetiri novi okopatori. Ponapre losho. Arno, imashe samo eden sho mu ga tlcheshe glavata. I sega se storia chetiri.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret