Grchko-Italianska Voina

Vo Evropa Hitler imashe pochnato Evropeickite drzhavi da gi bie i da se shiri Germania krs cela Evropa. Japonia sho beshe sojuznik so Germania i taja pochna da bie ot istok i da gi zeva Asiackite drzhavi. Italia i taja beshe gotova da vlezi vo Grcia. Beshe ochevidno sho ke stani nogu losho vo nashite mesta. Koga vleze chetiriesta godina nogu Neretci prestignae da pobegnat. Posle malu vreme se fati pato. Ne odea brodovi za Afstralia. Grcia pochna da beri voina. Poftorno ni gi zea mskite i konite. Se pravea gotovi da se udrat so Italia.

Togash na Grcia mu trebae Makedoncite sho ne gi ostavashe da si govorat na maikinio ezik. Nogu otia sho gi sobra za voinici nogu od nif bea sudeni za ezika, nogu imae jadeno boi ot korofilacite, nogu go imae ispieno masloto oti pregorile na maikinio ezik. I sea tia lugie gi vikna da ga branat Grcia ot dushmanite i ot fashiskata voina na Musulini. Aku taja beshe po fashiska i ot Italia ama sega ka go vide tesnoto na tia sho mu vikashe neznamci i Bogarashi sega mu dade pushka da ga chuvat ot dushmano. I ako se vratat zhivi nekogash po doma pak da mu dava maslo da piat i da mu velat neznamci i Bogarashi.

Koga doide dvaese i osom Oktonvri chetiriesta godina Talianckio konsol sho beshe vo Athina zede telegrama ot Musulini da odi da go vidi diktaktoro Metaksa i da mu rechi da mu dadat pat na Talianckata voiska sho beshe vo Albania da pomini preku Grcia i da odi vo Egipet da se biat so Ingilizite. Noshia otide konsolo, go skorna Metaksa ot postelata i mu ga kaza na Metaksa, i mu veli "Aku ne ni dadite pat da pominime odma ke vlezi nashata voina so boi."

I togai Metaksa gi skorna sati ministeri da reshat sho ke pravat. I reshia da ne ga ostavat Italia da pomini preku Grcia. Imashe nogu ministeri sho bea Anglofili i samio caro Giorgi beshe golem Anglofil. Mu rekoa na Talianckio ambasador sho reshia i toi odma mu pushchi telegrama na Musulini. I Musulini zapovedi da udri Talianckata voina na Grcia. I taka ranoto dvaese i osom Oktonvri pochna bojo so Italia.

Talianckata voina ne sakashe da se bie. Udria na dve mesta, otkai Ipiro i otkai Lerincko i Kosturcko. Otkai Ipiro Talianite vlegoa nekoku kilometri vo Grckoto mesto. Tuka vo nashto mesto nemozhea da vlezat. Beshe triesta i treta brigada sho ga chuvashe granicata. I vo taja brigada bea samo Makedonci, sho mu vikae "vulgari" i "neznamci". Ne samo sho ga dodrzhae Talianckata voina, nashite Makedonci toku oshche so prfio den vlegoa vo Albania. Devedese na stoto vo taja brigada bea ot Lerinckite sela. Po nekoku dena nashite go zea grado Korcha. Italianckata voina pochne da se gzi naza. I nogu se pridavae, ne sakae da se biat.

Koga pochna bojo nie sho beme tamo blizu chekame drukio den da stignat Talianite. Doide abar vo seloto oti Grckata voiska vleze vo Albania i nogu Taliancka voina se fati. I Grcite vlegoa vo Korcha i togash ni rekoa na nas mladite da odime da gi bieme sati kambani sho bea po crkvite. Imashe chetiri kambani i edna imame sho ga klepae na utroto za decata da odat na skolie. Koga pochname da gi bieme sati pet kambani grmeshe sato selo.

Sekoa nedela gredea novini oti Grckio asker napreduva i sat narot se chudeshe zasho Grcia nemashe nogu voina i nemashe dostachno oruzhie. Ama Talianite imae sfichko, nogu oruzhie, kamioni, topovi. Grcite imae malu neshcho otia raboti. Kanbanite vo seloto gimame ispukano ot nogu bienie. Nogu pati odeme visokoto vo planinata da slushame koga biea topovite.

Nas mladite nogu pati ne zevae noshiata korofilacite da odime krseloto da ne naidime nekoi sho ima izbegano ot bojo i se krie po plemnite. Imashe doideno aber do policiata vo Neret oti imalo i Neretci sho bile begani ot fronto deka se biea so Talianite.

Vistina imashe nashi, tri Neretci sho bea doideni vo seloto i se kriea da ne gi fatat. Posle koga gi fatia se razbra oti istina imashe begani sho ne sakae da se biat, tie bee Tanas Trpchef, Risto Markof i Kole Risin.

Tanas postoa malku vo seloto i posle otide prefrli vo Jugoslavia.

Za Risto Markof velea oti brat mu Petre go nadupi na policiata deka se krie, i otidoa go fatia. Imashe iskopano dupka vo auro deka mu lezhea voloite. Imashe kapak nat dupkata i klavae gnoi ot voloite nat kapako. Noshiata izlegvashe i koga da vidvashe nekoa potera se krieshe vo natre. Velea togai oti brat mu Petre mu go pobaral nekoi kostum na Risto za da go oblechi. I maika mu ne mu go davala. I zatoa se naluti i mu kaza na policiata deka se krie brat mu Risto. Koga se zheni jaska Petre mimashe doideno pobratim i beme opasani ama ne go opita ka stana so brat mu Risto.

I koga nauchi Kole Risin oti go naidoa Risto toi samio otide mu se kaza na policiata.

Gi zea dvata, gi zanesoa vo Lerin i otamo gi zanesoa na ninata brigada, otamo deka pobegnae. I tamo gi zvadoa pret sati voinici i gi otepae pred ni za da pulat za da se plashat da ne begat ot voinata.

Taja godina imashe fateno golema zima, nogu snek. Nogu askeri zamrznae. Na nogu mu gi sekoa nozite. Nashte Makedonci nemae toku maka ot stutta oti bea ucheni vo snegovite. Ama Grcite sho bea ot Peloponiso i ot adite sati izmrznae, ne bea ucheni na stut.

Talianckite aroplani gredea vo Lerin i frlae bombi. Isturia nogu kuki i nogu se otepae ot bombite. Lerinci begae po selata. Nashto selo beshe plno Lerinci i Nevolci.

Aroplanite odea na fronto i frlae knigi do Makedoncite. I mu pishea vie Makedoncite zasho se biete za Grcia? Zaboravite Grcite sho vi go zaprea eziko Makedoncki, sho ve sudea i ve biea i ve napivae maslo zasho si go zborvate maikinio ezik? I sega si ga turvate krfta za tia sho ve biea i ve zatvorvae po apsanite, za tia sho ne ve pripoznave za Makedonci, vi vikat Bogari? Imalo knigi i na Bogarcki pisani do Makedoncite. Togash Bogaria beshe sojuznik so Italia i so Germania. Nogu nashi Neretci reshia da pobegnat ot Grckata voiska i da se predade na Talianite.

Mi raspravashe eden nash Neretec. Toi beshe lohia na Grckata voiska, sardjen sho se veli po Ingiliski. Koga beshe vo seloto pret da go zeme poftorno voinik toi ne ucheshe nas mladite vo seloto kak da marshuvame. I toi ni praveshe gimnazia. Mi raspravashe imal petnaestina Neretci pot nina kumanda i drugi Makedonci ot Lerinckite sela. Imal i nekoku Grci so nego.

I mi veli "Koga smislime da begame ni beshe stra da mu kazhime na Grcite da ne ne jave na golemite. Taja vecher ne gi zvadu da chuvat Grcite, gi ostavi da spiat i noshiata sati nie Makedoncite prefrlime i otidome blizu do Talianite. I koga se osuna mu vela na voinicite 'koi ima srce da odi pri Talianite i da mu kazhi sho sakame da se pridadime?'"

"I togash izlegol eden ot nashite Neretci Tanas Melichef i eden ot Nevoleni. Si gi zvadoe koshulite, gi vrzae na edno drvo i kinisae da ode ukai Talianckata voiska. Koga gi vidoa Talianite sho gredat ukai ni otidoa gi fatia, i tia mu kazae oti ima i drugi vo planinata sho sake da se predade. Se plashea da ne lazhe. Kinisae da grede," veli Petre, "ukai nas so edni mali voinichki tanksovi. I koga doblizae blizu do nas nie sati gi krename racite za da ne se plashe." I veli "Ne zea deka mu beshe izglavnio stap na voinata."

I tamo gi opitvale za nogu raboti. Gi opitale "Dali ste Grci eli Makedonci?" Mu rekle oti "Sati sne Makedonci." I mu imale golem ches na Makedoncite. Grckite fateni voinici gi drzhele zatvoreni vo teloite. Nashte Makedonci bile slobodni i mu davale podobro jadenie.

Vo nashite Neretci beshe i Giorgi Markof, brat na Risto Markof sho go utepae Grcite. I Giorgi beshe nogu sakaldisan za brat mu i nogu naluten na Grcite. Predi da odi Giorgi na fronto da se bie so Talianite beshe vo Lerin i ga chuvashe sata amunicia sho beshe za bojo. I go opitvae Talianite da mu kazhi deka ima amunicia za da odat so aroplani da bombardirat. I Giorgi mu rekol "Ke doida i jaska so vas da vi kazha deka e amuniciata." I tia mu rekle "Ne treba ti da doidish oti ako go udre aroplano i gi fate nashte voinici ne gi tepe ama tebe odma ke te otepe. Samo kazhi ni. Nie ke odime samite po malu vreme."

Doshle delegati ot Bogaria i gi zele sati Makedonci vo Bogaria. Koga stignale vo Bogaria naukol eden nash Neretec sho bil minister vo Bogarckio parlament sho doshle nogu Neretci begani ot Grckata voiska. Otishol odma da gi vidi i gi opital sekoi eden ot koa familia je. I toi mu veli "I jas sum Neretec ot Ziseite." Ninata familia beshe begana ot Neret posle podelbata na Makedonia.

I via nashte mu pobarale da mu naidi nekoa rabota. I toi mu rekol "Ke odite sati za policmani." I mu rekle nashte "Ne go znaeme pismoto." I toi mu veli 'Ke odite malu vreme na skolie i ke bite gotovi za policmani." I taka stana. Gi napravi sati Bogarcki policmani. Bea samo ot Neret dvanaese dushi bashka ot drugite sela. Ot nashto selo bea Petre Kiref, Tanas Melichef, Giorgi Markof, Stefo Cilomanof, Pandil Bachkof, Kole Sarof, Kosta Zeleshchef, Pandil Vlaof, Vasil Slifkin, Mitre Bivolchef, Vasil Tashof i Petre Giamof.

Nie vo seloto samo kambanite gi bieme. Ne znaeme sho stava po sfeto. Nemashe nito edno radio vo seloto da nauchime nekoa novina. Bojo podrzhvashe.

Edna utrina naukome oti Metaksa umrela. Edni rekoa mu zastana srceto. Drugi velea oti go otruia, i mozhi taja da e istinata. Rekoa oti sakal da mu dadi pat na Germanckata voina da pomini preku Grcia da slezi vo Egipet da se biat so Ingilizite. Chekashe Hitler Talianite da slezat vo Egipet i ninata voina da udri na Anglia. Ka ne uspeae Talianite mu se rasipa plano i trebashe ninata voiska da slezi vo Egipet. Chorchil na Anglia beshe nogu iter, noseshe voiska vo Egipet. I Hitler si veleshe oti Anglichanite se gode da udre vo Evropa preku Grcia i zatoa sakashe da ga zemi Grcia. Tamo se izlaga nogu. Aku udirashe pravo na Anglia za kuso vreme ke ga imashe zeno. Anglichanite imae nini lugie pushcheni vo Grcia sho mu ga vodea politikata i vele deka tia bea sho go otruia Metaksa i po umirachkata na Metaksa bojo so Italia podrzhvashe.

Chetiriesta i prva godina proleta Grcite imae pochnato da go pravat pato sho vrvi ot Kostur za Prespata. Go rashirvae za da mozhat da vratat voinichkite kamioni i barae argati. I nie Neretci otidome nekoi dvaestina deca da rabotame. Platata beshe dobra. Rabotame osom saati deno. Toa go napravi Metaksa. Napravi drugi loshi raboti ama voa sho go napravi za argatino da rabota osom saati beshe nogu dobro oti ponapre argatite gi rabotae ot utroto duri na vecherta.

Rabotame tamo nekoku nedeli blizu do seloto Gabresh, i vo Gabresh spieme. Voinicki oficer beshe sho ga puleshe rabotata. Imashe kladeno i civilni sho ne pripulvae. Nie sho beme nekoku Neretci ne puleshe eden ot Kosturckite sela. I jaska mu kaza oti vo Kostur imam rabotano terzia. Me opita "Vo koi?" Mu reku "Vo Vasil Megof, toi mi e ftor brachet." I mi veli "Dali go raspozna eden ot seloto Visheni sho go ucheshe brachet ti Vasil da kroe plachki?" I mu vela "Go znam Mitre Prstenarof. Zaedno ne ucheshe brachet mi da kroeme. Sne dobri priateli," mu vela "so Mitre i mi kazvashe Mitre dobri theori." I mi veli "Dali si soglasen so tia sho ti veleshe." I mu vela "Sum soglasen oti aku toa stani ke bidi dobro za sati lugie toi da ti bidi golem chklen na Komuniskata Partia vo Kosturcko." Mu go zaboravi imeto ka se veleshe.

Tia dvata so Mitre Prstenarof ot Visheni bea dvata chklenovi vo Komuniskata Partia zaedno so Lazo Trpofski ot Dnbeni. Nogu pati Mitre koga se ucheme da kroeme pisheshe na aladjeto srp i chekan. I ka mu kaza na voi sho ne pripulvashe oti so Mitre sne dobro poznati ne zaima nogu.

Nie rabotame chetiri dushi zaedno: jaska, Vasil Petrin, Lekso Stoinin i Pandil Postolof. Eden den pulime grede voinichki kamioni so voina plni ot Albania i odea ukai Kostur. So ni imashe i nogu Ingiliski voinici. Togash Anglia imashe pushcheno nogu nina voina vo Grcia. Poveketo bea Afstraliani i ot Niu Zilan. Ka vidome toku voina da slegva i go opitame voi sho ne pripulvashe. Mu velime "Deka odi toku voina?" I ni veli "Ke vi kazha ama nema da kazhite na nikoi druk." Ni veli "Germania ke ga udri Jugoslavia i za kuso vreme ke vlezi vo Grcia. Odite, zemite si i parite sho imate strabotano i da si odite po doma."

Togash Grcia bereshe druk asker. Tia deca sho bea rodeni dvaesta godina gi bereshe da odat za voinici i da se javat dolu vo stara Grcia, Kalamata. I ni veli priatelo "Koga ke odite pri oficero da ve plati da mu rechite imame brakia sega sho ke odat voinici i treba da si odime da gi prevodime i da gi rabotame nivieto oti nema koi da gi puli rabotite." I taka koshche ne nauchi mu rekome na oficero. Ne plati i si doidome nie chetirite.

Drugite sho ostanae tamo oshche da rabote izgubia nogu pari oti za kuso vreme Germania stigna vo Grcia. Ne ga ze nitu dve nedeli. Si doidome doma i naukome oti udri Germanckata voiska vo Jugoslavia i nogu voinici Jugoslovencki begae vo Grcia.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret