Germania Vo Grcia

Togash blizheshe Veligden. Ime dosta plachki za shienie. Ga ime zeno edna shiachka mashina na Kosta Melichef oti neme moa mashina. Kosta beshe oden voinik i ga ze kai mene, i ga ime kladeno do zhamo i karshi se puleshe skolieto i crkvata Sfeti Tanas. Na crkvata imashe Grcki voinici, ne nogu, mozhi da bea triestina so eden oficer. Koga staname na utroto vo Sabotata naukome oti policiata izbega ot Neret. Izgorea knigi sho imae i pobegnae preku Bapchor za Kostur.

Toi den imashe golema magla okolu seloto. Ne se puleshe nishcho. Koshcho shie na mashinata pula karshi nat kukiata Karafiloa choek da se kuni i da se vlechi po zemiata. Legna na pato, postoa malu legnat na zemia, setne stana prostu. I togash jaska razbra po plachkite sho ne e Neretec i sho ima inakva nosia. I vidu drugi dva mina so istata nosia da nosat eden Grcki voinik. I togai razbra Germanci sho stignae vo nasheto selo.

Toi sho go nosea beshe oficero Grcki. Imashe odeno pri edna daskalica i koga nauchi sho stignae Germanci vo seloto pochna da bega, da odi kai drugite voinici. Pri crkvata dva Germanci imae doideno vo skolieto i go fatia. Drugi Germanci gi fatia drugite Grcki voinici i gi donesoa vo stret selo so se pushki.

I nie otidome da gi vime kakvi se Germanci. Grckite voinici stoea ku maimuni spretu Germancite. Mu gi zevae pushkite i gi udirae na kamenieto, gi krshea i gi frlae vo rekata. I mu rekoa na Grckite voinici da si odat po doma. Po nekoku vreme stignae vo seloto i nekoku Germancki voinichki mali kamioni so drugi voinici. Posedia malu vreme i se vratia za Lerin.

Okolu seloto po ridovite imashe doideno nogu Grcka voiska sho beshe zgzena ot Albania. Nemozhea da vidat ot maglata sho stava vo seloto. Aku beshe chisto vremeto ke go isturvae seloto so topovite.

Drukio den vremeto se otchisti, nemashe magla. I narodo pochna da odi vo crkva. Togai beshe Lazara. Posle ruchoko izlegome sati po nadvor i sati govorea za Germancite sho doidoa vo Grcia. Nogu velea oti Germania ke otvori fabriki vo nashite mesta i narodo nema da odi po chuzhina. Ke rabota tuka.

I nie mladite se radvame sho doidoa Germanci i mozheme da si govorime na nashio ezik bes da ti e stra, da ne te chue korofilako. Odma narodo pochna da si gi pee nashite pesni.

Nogu Neretci sho imae deca oideni voinici se sakaldisvae dali ke mu se vratat zhivi i zdravi. Predi malu vreme imashe doideno abar vo seloto oti Tanas Gochef se otepa vo Albania.

So vlegvanieto Germania vo Grcia askero Grcki pochna da ostapuva, da bega ot mestata sho gimashe zeno vo Albania. I togai na ostapuvanieto, avionite Taliancki frlae po Grckata voiska i togash se otepa eden druk nash Neretec, Lambro Bozhinof, sin na Stojan Bozhinof.

Vo Nedelata koga izlegome sati po nadvor vo seloto bes da ni e stra ot Grckite korofilaci i deno beshe nogu ubaf. Sati mazhi ot seloto gimae preplnato kafiniata bes da mu e stra da ne doidi korofilako Margariti da mava so remeno. Po ni zhenite i tia sobrani vo sekoa mala po gumnata koshcho si se berea predi da go zapri Grcia Makedonckio ezik da ne se zborva. Nie mladite se shetame krs seloto slobodni. Nekoku deca imame odeno na rashetka ukai skolieto. Dve kuki pot skolieto nadvor ot kukiata na Vane Andoniof imashe nogu zheni sobrani otaja mala i si se muabetea za Germanci i za drugi nini problemi.

Nikoi ne znaeme oti okolu ridovite sho ima Grcka voiska. Nie decata koga stigname do skolieto slushname bucheva da gredi otkai pato sho odime vo Lerin. Se znaeshe buchevata sho e ot kamioni, i odma se vratime naza da odime da mu kazhime na selanite sho bea vo kafenishchata.

Koku sho mrdname stotina metra ot dvoro na skolieto slushname edna pluskeva otkai rido i posle da fuchi neshcho, i odma edna golema grmeva tamo blizu do nas. Grcite frlia edno giule oti vidoa od ozdola sho grede Germancki kamioni. I giuleto ot topo ne go frlia pravo na Germanci sho gredea od ozdola. Bea stignati blizu do loziata. Toku go frlia prvoto giule pri zhenite sho bea sobrani vo dvoro Andoniof. I koga pukna giuleto stanae prashishcha ot zemiata. I nie ka beme tamo blizu se uplashime i chume golema cikoma ot zhenite.

Ne znaeme sho stana i togash se razdelime sekoi eden i odeme da se skrieme na nekoe podobro mesto. Frlia nekoku drugi giulinia i zastanae. Germanci togash se vrnae naza.

Jaska slegu vo nashta mala i ugore po rekata stigna kai mestoto sho go velime Pagiurovo. I otamo otidu na Smilof Rit. Ot Smilof Rit se puleshe pato sho odi za Lerin i poleto Lerincko. I otamo vidu po pato sho nema nishcho. I otamu slushe cikoma so plachea kai kukiata Andonioa. I narot da odi vo kukiata Ristuichina na Petre Ristuichin. Taja beshe blizu do skolieto. I togai razbra sho stana neshcho losho.

Posedu tamo na rido malu vreme i slegu vo seloto. Si otidu doma i togash maika mi kaza oti Fania Ristuichina se otepa na mesto i Fania Melichea se udri vo nogata. I maika so maika mu na Fania otidoa zaedno da mu ga vrzat ranata i da ga krenat. Ga donesoa vo Petrinta kukia vo baba mu na Fania i tamo maika mu na Fania sedeshe pri nega. Fania beshe armasana za brat mu na Fania Ristuichina sho se otepa.

I maika mi veli "Sati ot nashata mala ke bege da spie po nadvor. Gi stra da sede vo seloto da ne doide noshia Germanci i stani neshcho losho vo seloto." I togash sati ot nashata mala otidome i spame taja vecher vo Padarnica vo edno dere blizu do kalivata na Stojan Bozhinof.

Noshiata po tamo pomina eden Grcki voinik, odeshe da se pridadi na Germanci i da si odi doma. Beshe ot Trakia blizu do Turckata granica. Ne opita po deka mozhi da izlezi na pato sho odi za Lerin. Mu kazame i toi ni reche oti Grckata voiska se rasturi i za brgo ke si doidat sati po doma.

Koga osuna pochnae Germancki avioni da lite po nebeto dvaese i poveke. Sati zaedno odea da bombardirat odolu po Grcia. Izlegoa nogu Germancki voinici so parashuti otkai Kozheni. I Grckata voina sho se bieshe vo Albania beshe obikolena, nemozhea da begat udolu za Grcia. Odozadi Talianite gi gonea i ostanae vo strede.

Togash nekoi general mu rekol "Koi ste ot ovia sela odite si po doma, pak koi ste ot podalechni mesta slezite da se pridadite, oti i da zastanime da se bieme so Germanci. Nishcho ne mozhime da napravime. Celi ke se otepame zabadia." I taka se rasturi Grckata voiska sho beshe vo Kosturcko. Ostavia oruzhie, mski sho imae gi ostavia po selata, i si otidoa po doma tia sho bea ot okolnite sela. Drugite se pridadoa na Germanci.

Vo Grcia imashe nogu Ingiliska voiska i po ni poveke trchae Germancite da gi fate. Ot Grcite ne se plashea. Imashe Afstraliani doideni do seloto Banica i otamo frlia nekoku giulinia so topovite po Germanci. I odma pobegnae za da odat vo Egipet. Vo nekoa nedela beshe zena cela Grcia. Caro Giorgi izbega so sati ministeri vo Egipet. Vo Kriti imashe nogu Afstraliani voinici i ot Niu Zilan. Tamo izgubia nogu Germanci duri da ga prezemat adata Kriti.

Nie sho imame spano taja vecher vo Padarnica sedime, i drukio den tamo i na vecherta reshime da se vratime vo seloto. Si doidome po doma sati i reshia nogu ot nas decata drukio den da ga zanesime Fania Melichea vo Lerin pri Germanci za nekoi nin doktur da mu ga prevrzi ranata. Se odbrame nekoi shes deca ot nashata mala za da se odmenvame po pato. Napravime nosila i drukio den kinisame da odime vo Lerin da ga nosime Fania.

Koga stigname kai livagieto sho gi velime Filei livagie, tamo imashe edno lozie na Toleite. Koku sho go pominame lozieto pochna eden mitrolos otkai Ornicata sho ga velime. Na plochite imashe Grcki voinici i ka ne vidoa da nosime neshcho na nosila mozhi da si rekoa nosime nekoi Germanec voinik ranet. Koga pochnae da frle odma nie ga pushchime Fania nazemi i sati si legname na pato.

Posedime malu vreme ama ne puleme da padni nekoi kurshum tamo blizu do nas oti ot Ornicata i do nas beshe dosta daleku i ne stigae kurshumite do tamo. Staname poftorno, ga zeme vo raci pak Fania i kinisame za Lerin.

Koga stigname nadvor ot Lerin vo seloto Nevoleni imashe nogu Germanci. Ka ne vidoa sho nosime ranet choek ni prikazhvae edni voinici i ne gi razbervame sho ni velat. Nie samo "doktur" mu veleme. Ne zea edni i ne zanesoa pri dokturo. I toi odma mu ga otresa nogata na Fania, deka beshe udrena ga prevrza, i ga pushchi na spitalieto vo Lerin. So nas beshe i maika mu na Fania i taja otide vo Lerin so Fania, i nie decata se vratime vo seloto.

Ot koga padna cela Grcia pot Germancka povela odma Hitler mu dade pravo da si formire Grcite nof parlament so presedatel Cholakoglu, i Grckata policia pak da si ostani koshcho beshe ponapre.

Togash doide druga razdelba na Makedonia. Hitler mu ga dade istochna Makedonia zaedno so Trakia na Bogarite. Germanci ga zadrzhae sata okolia sho se granici so Turcia. Gi beshe stra da ne doidat Anglichanite da udrat otkai Turcia. Mu go dadoa na Bogaria i sato mesto ot Makedonia sho go imashe Srbia. Na Talianite mu go dade Kosturckio krai i cela Ipiro. Germanci go zadrzhae za ni ot Lerin, Voden, Solun duri do rekata Struma blizu do Seres. Kavala, Drama i Seres go imae Bogarite.

I togash nashite Neretci sho bea begani ot Grckata voiska vo Albania i bea napraveni policmani gi pushchia da sluzhat vo tia mesta. Tanas Melichef i Giorgi Markof bea policmani vo edno golemo selo megu Kavala i megu Drama koito po Grcki se vika Doksato. Koga mi doide redo jaska da oda voinik se sluchi da me pushche vo tia mesta. I edno dete ot Doksato mi raspravashe za Giorgi Markof. Bile dobri priateli. Mitre Bivolchef beshe vo Nea Zihni i Pando Vlaof vo Seres.

Predi da stani bojo Pandil imal rabotano tamo po selata i nekoi prosfika ne mu gi platil parite. I sega Pando ka stana Bogarcki policman i go pushchia po tia mesta zel nekoi kon, se kachil na nego i mu odi kachen na konio vo prosfikata. Vlegol vo dvoro i koga vidoa Bogarcki policman vo dvoro se uplashia. I toi mu veli na prosfikata "Ti mu borchish edni pari na eden Pandil sho ti rabotashe tuka." Prosfikata zel da gmechi. Nemozheshe da go poznae sho e istio Pandil sho mu govori. Setne mu se kazal i prosfikata gi naplna gashchite ot stra da ne go otepa Pandil. Mene mi beshe ftor brachet. Baba mu beshe sestra na dedo Stoiche.

Drugite Neretci sho bea policmani Bogaria gimashe pushcheno edni vo Vardarckio del na Makedonia.

Posle po nekoku nedeli ot koga ga zanesome Fania Melichea raneta vo Nevoleni Germanci ga pushchia na spitalieto vo Lerin i otamo vo Bitola. Nogata mu imashe zeno da mu se due i po nekoku vreme kazae oti Fania umre vo Bitola. Odma ga donesoa vo seloto za da ga pogrebe. Jaska i troica ot decata sho ga noseme raneta vo Lerin mu beme i grobari.

So podelbata na Makedonia pochna golema propaganda oti Bogaria ke ga zemi sata Makedonia. Imashe doideno i eden voinichki oficer koito beshe ot Makedoncko poteklo. Misla beshe ninio tatko ot seloto Zelenich. Toi rashiri golema propaganda vo nashite mesta. I sati Kosturckite sela zedoa pushki ot Bogarite i edni sela ot Vodencko. Lerincko oshche ne zedoa pushki ama edni se gotvea.

Vo Neret pochna pak da nazhiva Bogarckio duh. Nogu nashi selani se pisae oti se Bogari i dobie lichni karti. Pravea venci i kitki cvekinia i odea vo Lerin da gi chekat Bogarite. Nekoi mu veleshe oti Bogarite grede. Ovoa stavashe nogu pati. Lazhea oti ke doidat Bogarite i nikogash ne doidoa. Narodo ne si ostavi cveke. Po doma samo kitki pravea i Bogarite nemae da stignat vo Lerin.

Nofio Grcki gavrament pochna da si nareduva upravi po sati gradishcha. Sati sho bea policmani poftorno se oblekoa i fatia da odat sati po mestata deka imashe policia ponapre. Nogu lugie po selata sho zhalea za Grcia pochnae da se radvat i da velat Grcia ke doidi poftorno.

Eden den nie decata imame izlezeno za rashetka. Imashe edna stara ot Novata Mala, se veleshe Despa Shabailea. Nogu ga sakashe Grcia. Aku nekoi mu veleshe dobro utro sakashe da ti rechi "Da ti se isera na dobroto utro. Ke velite Kalimera." I nie mladite nogu ga inateme.

Otidome kai nega. Tamo imashe i drugi zheni i chupi i govorea oti Grckata vlas ke si doidi poftorno. I togash jaska mu vela "Grcia ke se vrni koga ke se vrni dedo mi Stoiche ot Sveti Nikola. Togash Grcia ke se vrati naza." Starata Despa i edna devoika nina komshia sho go chisteshe skolieto sakae da me udae so lafoi.

Ne pomina nogu vreme. Edna Sabotina pulime grede dve koli sho gi trgae volovi tovareno plachki. Na ni i peches korofilaci da gredat vo seloto. Koga gi vide baba Despa se izradva premnogu i pochna da mu veli na lugieto "Neli vi vele oti Grcite ke doidat." Poftorno gi izbaci korofilacite i beshe premnogu radosna.

Stignae korofilacite so kolite na stret selo. I nogu nashi sho ga chekae Bogaria da doidi izlegoa so kolie vo raci. I gi zastanae kolite, i mu vele na korofilacite "Sho barate tuka? Nie ne ve sakame."

Toi sho mu beshe pogolem na Grcki go veleme astinom i nogu nashi go velea golemio. Toi beshe korofilak vo nashto selo pret da doidi Germania. I sega go imae naznacheno za astinom. I toi mu veli "Mene me pushchia Germanci da doida vo vasheto selo." I nashte mu vele "Nie ne sakame Grcka policia vo seloto. Da se vratite naza." I tia se vrnae naza vo Lerin.

Drukio den beshe Nedela. Sati beme po kafiniata. Pulime stigna edna Germancka kola so Germancki oficeri i eden civilen zaedno so ni. Toi civilenio beshe Bogarian. Koga stignae vo seloto ni rekoa da se soberime sati na edno mesto. Se sobrame sati mazhi, stari i mladi.

I togai Bogarino pochna da govori i mu veli na postarite "Zasho fchera ga isterae policiata sho ga pushchime tuka vo vasheto selo?" I togash nogu ot postarite mu rekoa na Bogarino "Nie ne sakame Grcka policia vo seloto. Sakame Bogarcka." I toi otgovorva "Koku ste Bogari i koku Grci vo ovoa selo?" Nekoku krenae racite sho se Bogari a drugite ne gi krevat racite.

Togash veli "Koku ste Grci da gi krenite racite." Samo eden krena raka i mu veli "Jaska sum Grk." I toi go vikna poblizu i go opitva "Kako se vikash?" I toi mu veli "Se vikam Panagioti Dulgeraki." I go pita po sho e Grk. I Panagioti mu rasprava oti tatko mu e ot Kriti, i na maika mu sojo mu e ot Ipiro. Maika mu beshe kerka na popo Stoiche sho go zaklae komitite vo planinata. Bogarino ne mu reche nishcho. "Dobro momche" mu veli i vika da kazhi koi e druk Grk vo Neret. Nikoi ne otgovori.

I togash go pobara presedatelo sho ni beshe vo seloto. Togai presedatel beshe Sotir Janakof. Otide kai Bogarino i toi go opitva i mu veli na Sotir da mu kazhi koku Grci i koku Bogari ima vo voa selo. I Sotir mu veli "Gospodin Mladenof, ne znam vo nashto selo da ima Grci i Bogari - sati se Makedonci."

I togash mu otgovorva Mladenof "Kako te odbrale zahmet koga ti ne znaesh ot noso ponatatak deka ima Makedonci?" Sotir mu otgovori "Gospodin Mladenof, toi sho e ot Grcko poteklo ti go kaza pravoto. Jaska ne znam da ima drugi Grci vo moito selo."

I togash Mladenof se naluti nogu i sakashe da go zemi Sotir vo Lerin. Ama nekoku sho se pravea oti se Bogari go izmolia da ne go zemi Sotir so nego sho sakashe da go pravi.

Mladenof mu reche na nashite selani "Aku doidi Grcka policia poftorno nema da ga terate oti tia se i nashi pomozhnici." I stanae, si otidoa. Tia sakae poftorno da go razdelat nashio narot na Grci i na Bogari, da se tepame ednio so drukio, i tia da si ga pravat rabotata koshcho sakat, koshcho napravia vo Kosturckite sela.

Panagioti Dulgeraki sho mu reche jasum Grk imashe pravo zasho ninio tatko beshe ot Grckata ada Kriti. Vo Neret doide da sluzhi za policman Grcki. I tamo maika mu na Panagioti beshe Grcka daskalica i se zalubi so tatko mu na Panagioti, i se zea. Koga se ostavi ot policiata ostana da zhivi vo Neret. Ne si otide vo Kriti. Panagioti togashe ucheshe vo Solun na universiteto, i beshe nogu razvito dete i ne mu se plasheshe nogu na Mladenof.

Togash nogu ot nashite razbrae oti odat da ne razdelat. Koga chue Sotir sho mu reche na Bogarino oti sne Makedonci i toi se naluti sati razbrae oti sake da ne razdelat i da pochni pak na prezhnoto Grcko i Bogarcko. Imashe nogu oshche sho vikae za Bogaria ama ne bea nogu.

Koga stavae svadbi edni nunkoi sho bea zevae Germancka furugvica. Pak drugi zevae Grcka. Ednash imashe dve svadbi vo seloto. Toa vreme edenio nunko imashe Grcka furugvica, drukio Germancka. I koga otidoa dvete svadbi na stret selo deka stavae orata stana kavga pomegu nif. Se udria. I na nunkoto sho imashe Grcka furugvica mu ga skinae.

Togash beshe losho. Poveketo deca imae pushki. Nogu pati decata ot Kazhavarcka Mala frlae so pushkite ukai Kapolichoa Mala. Taja mala ga imae poveke oti trga na Grcko. Nogu pati i decata ot Kapalichoa Mala pluskae ukai Kazhavarcka.

Edna vecher stavashe armas vo Kapolichoa Mala i nogu deca imashe ot nashata mala, Dolna Mala i ot Novata Mala. Tamo taja vecher se pogodi da bida i jaska so decata. I tia sho imae pushki so ni pochnae da pluske ukai Kazhavarcka Mala. Narodo spieshe. Samo eden se razvika stramno sho go pravite voa neshcho, ke otepate nekoi choek. Toi sho vikashe beshe Bozhin Minchef.

Nogu pushki imae ostanato vo nashto mesto ot Grckata voina koga se rasturi. Celo oruzhie beshe ostaveno po planinieto berikiaterse. Ne stana neshcho losho, ne se otepa choek ot nasheto selo.

Prvata godina koga doide Germania narodo Makedoncki pochna slobodno da si govori na svoio ezik, slobodno da si gi pee Makedonckite narodni pesni.

Prvite dena koga vlegoa Germancite vo Lerin narodo pochna da gi otvorva voinichkite kelari sho imae jadovishche za voinata. I pochnae sati ot selata da ode vo Lerin da zeme neshcho jadovishche. Otidome i nie. Nekoku Neretci, tia sho imae mski i koni, gi tovarvae pravdata so sho stoka ke naiduvae i ga nosea vo nekoa kukia poznata vo Lerin. Eden moi komshia imashe mska. Zaedno so druk Neretec ukradia poveke ot pedese vreshcha brashno i nogu drugi raboti. Nie sho nemame pravda nemozheme da zeme nishcho. Jaska so eden druk priatel zeme samo edno vreshche brashno i po edno vreshche chenica. A drugi zedoa nogu raboti: tenekinia maslo, sirenie, maslinki, voinichki plachki.

Prvite dena Germanckio asker ne go precheshe narodo koga kradeshe. Se plashea jadovishchata da ne ime nekoa otruachka. Ka vidoa oti nikoi ne se otru otia sho kradea setne pochnae da ne go ostavat narodo da kradi. Pluskae aku vidvae nekoi da kradi. Sho zairie ostana go zea Germanci.

Po nekoku vreme pochnae da go berat i zhitoto po selata i pochna narodo da gladva. Nemae lugieto ot deka da kupat. Vo Grcia pochnae lugieto da umirat za lep. Vo Athina sekoi den berea lugie umreni po patishchata. Vo nashite mesta pak imashe ot nekoi da zemish na zaem.

Vo Neret pochna narodo da sadi patati. Ne ostana niva ne posadena. I togash nogu patati se rodvae. So iliadi tonoi. Berea nashite selani i so patatite nashio narot prezhive. Varea patati, klavae i malu brashno i mesea lep so patatite.

Ot Ipiro lugieto gredea vo Lerinckite sela da pite. Nemashe den da ne pominat po dvaestina dushi. Sekoi den vo sekoa kukia.

I nie sho nemame volovi da orame i chekame da ni pushche pari ot Afstralia eli ot Amerika pochname da gladvame za lep. Patishchata bea zatvoreni. Ne gredea pisma ot stransfo, nitu pari. Narodo pochna da si gi prodava plachkite i posatkite ot kukite za nekoku oki zhito. Maika mi togash si prodade nogu sheaci sho imashe tkaeni za giurdi, edno metro sheak za edna oka zhito. Odeshe maika po selata da zhnie po nivieto za poloka zhito.

Deno jaska gi rabote nivieto. Brat mi Vasil paseshe volovi. Jobata gladvame za lep. Sestra mi Fania beshe pomala i maika ga imashe ostaveno vo teta mi Sofka. Tia imae jadenie. Tetin Giorgi Stamenof predi da pochni bojo vo Evropa simashe doideno ot Afstralia i simashe kupeno volovi za da si ora nivieto. I zatoa imashe zhito. Ne ostanae gladni.

A drugite Neretci sho chekae pomosh ot stransfo pominae golema glados. Togash beshe zhiva i baba mi Mara, maika mu na tatko. Prvata godina rodninite na baba Mara Megofci ot Chetirok ni donesoa nekoku osmaci zhito i pominame ne nogu losho.

Ama koga vleze chetiriesta i ftora godina nemame nishcho. Vareme lisie ot krteli, bereme koprivi, kiselec lisie ot bop. Gi vareme i gi jademe bes lep. Pak na nas teta mi Sofka ni davashe po nekoe komache lep. Za baba nemashe. Mu deleme po malu i na nega koku da se krepi. Ama proleta se razboli. Nemashe jadenie da jadi za da se ukreni ot bolesta. I po malu vreme umre.

I tia sho imae zhita gi beshe stra da ti dade na zaem oti se plashea da ne stani polosho. Za deset oki zhito mozheshe togash da kupish edna terzicka mashina. Vo golemite gradishcha za nekoku oki zhito kupvashe golema zgrada. Sekoi puleshe kak da si ga spasi zhivota.

Ne ke go zaborava eden den otidu da gi prasha edni krteli sho imame sadeno vo Skala blizu do seloto Lagen. Otidu bes nikakvo jadenie. Maika mi beshe odena da znie po poleto. Doma nemame lep. Imashe edno komache lep mu go dadu na brat mi Vasil sho ke odeshe so volovite. Za mene nemashe nishcho. Otidu na nivata i pochna da rabotam. Dandisa do pladnina. I setne mi se sekoa i raci i nozi. Nemozhe da rabotam. Sake da kopna ednash eli dva pati i da sedna podolu.

Teta mi Sofka rabotashe so brachet mi Mitre. Na ruchoko sednae da jade. Jaska gi pule ot nivata koga jade i ochite mi navirea. I se razmisli togash za tatko sho ni gi prodade volovite i ostaname bes nishcho. I toi kutri misleshe za podobro da me zemi vo Afstralia. Ne znaeshe sho ke doidi toku brgo loshoto.

Koga namale deno i trebashe da si odime doma, teta mi pochna da vika za da si odime. Jaska nemozhe da baram, so golema maka sedni, stani, stigna do na teta mi nivata. I mi veli teta "Oti si takof pozhten i oti toku se zabai?" I mu vela "Teto, sum gladen ot fchera. Jadu fchera malu lisie vareni ot krteli a lep ne sum ksnat poveke ot dva tri dena."

I mi veli "Oti ne ni kaza sho nemash nishcho jadenie. Nie izedome eden cel lep." I mu vela "Teto, mi beshe stram da vi pobaram lep oti nogu pati nimate dadeno, i vie ga ranite sestra mi Fania."

Tamo okolu nivata na teta mi imashe kapinki ftasani i planuchki. I teta otide, sobra nekoa raka i mi dade da ksna malu za da mozha da oda. I po cel pat sho naiduvashe ftasani kapinki i planuchki gi bereshe i mi gi davashe po cel pat duri da si doidime doma.

So gredenieto na Germanckata voina vo Grcia nashite Makedonci aku trgae maka za jadenie bea blagudarni sho bea slobodni da si go govorat eziko bes da mu e stra ot Grckite korofilaci, da si gi sluzhat praznicite koshcho si gi sluzhea ponapre, i da si gi igrat slobodno Makedonckite ora i da si gi peat Makedonckite pesni.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret