Golemo Losho Za Makedoncite

Jaska koga se stori pet godini pochna da oda na skolie. Skolieto beshe staroto Grcko skolie sho beshe napraveno za Grkomanite. Toa sho go imae napraveno Bogarite koga doide Grcia vo nashite mesta go isturia. Ostana samo Grckoto. I ne gi bereshe sati deca toa skolie. I nashte selani i drzhavata trebashe da napravat drugo skolie. Na dvaese i shesta godina fati golem dosh vo nashto selo i stekoa rekite. Donesoa nogu kamen, i sat kamen sho vleze za da se napravi novoto skolie beshe donesen na stret selo ot Drenckata reka. Triesta godina se otvori skolieto novo i pochname da odime tamo. Stana golemo so chetiri odai ozdola i dve na gornoto dusheme.

Daskalite sho ne uchea na Grcki ezik ne ne ostavae da zborvame na nashio ezik. Ni velea voi ezik je Bogarcki ezik. Vie ste Grci i ne treba da govorite voi gnasen giupcki ezik. Si odeme doma, gi opitvame nashite maiki i nashite babi da ni kazhat dali sne Grci. Tia ni velea oti sne Makedonci i eziko sho go zborvame e Makedoncki. I nie decata ne znaeme kogo da go vervame. Daskalite ni velea oti sne Grcki narot.

Sati deca ot seloto odeme na edno skolie. Zaedno igrame na skolieto.

Ama taja pizmata sho ni ga imae poseano pomegu nas oshche stoeshe ako pominae toku godini. Pizmata Grci i Bogari ne beshe zaboravena. Nogu pati pogolemite deca se biea oshche za Grcko i Bogarcko. Koga ne odea na skolie reshfae pomegu ni da se soberat i da se biat. Tia sho bea otkai Bogarckata strana bea poveke pete mali i strednata mala bea otkai Bogarckata strana. Drugite tri mali, Kapalichoa Mala, Dolna Mala i Novata bea na Grckata strana, ama bea nogu troa i sekogash gubea. Se bia so kamenie i so stapovi. Na nogu mu gi dupvae glavite. Poveketo pati se biea po rido nat crkvata Bogoroica. Decata sho bea otkai Bogarckata strana go fatvae rido pret crkvata Sveti Tanas. Tia sho bea na Grcko sekogash bea niskoto i nemozhea da se skachat po rido. E, sekogash bea izgubeni i nogu jadea golem boi. Mu gi krshea koskite i drukio den koga odea na skolieto se inatea ednite so drugite. Nogu ot nif bea rodnini, prvi i ftori brachedi.

Ednash uma napravia agriment da se biat na ramno mesto. I reshia bojo da stani vo Popovata livada megu Kapalichofcka Mala i megu Mukalofcka. Tamo alai beshe ramno. Jadoa boi. I ednite i drugite zimata se biea so grutki snek. Edni klavae kamenie natre vo grutkata. Nekoe dete ako pominvashe ot edna mala sho beshe na Grcko i odeshe vo drugite mali sho bea na Bogarcko go fatvae i go biea nogu pati. Se nosea na policiata i golemio sho beshe na policiata gi krepeshe tia sho bea na Grckata strana. Togash vo Grcia nemashe golemo strogo. Poveketo pati ga prezevashe vlasta Dimokratskata Partia i odeshe so arno da go smiri narodo.

Grcia go imashe menato kalendaro i sati praznici gi sluzhea so nofio kalendar. Nashto selo oshche si gi sluzheshe sati praznici so vetofio kalendar. Koga otvorvashe crkvata na nekoi praznik po nofio kalendar nikoi ot nashite selani ne odeshe vo crkva i policiata ni veleshe oti sne Blgaromani oti Bogaria i Rusia sluzhea so vetvio kalendar koshcho pisa ponapre.

Tia godini politichkite partii vo Grcia se jadea edna so druga. I nogu si zgubia liderite po kakof nachin ne znae nikoi. Edni velea go otruia, drugi mu zastana srceto. Edni se plashea da stanat lideri na partiite oti i ni gi chekashe smrta. Nogu voinichki oficeri pravea revoluci i ga zevae vlasta vo raci.

Eden general Pangalo napravi diktatura, vleze i vo Bogarcko mesto, izgore nekoku sela. Druk general napravi i toi revolucia so voinata. Go frlia Pangalo, napravia dimokratia, platia na Bogaria za ziano sho mu napravi Pangalo. Go donesoa poftorno Venizelo na vlas. I toi nemozheshe da pomozhi. Grcia beshe nogu padnata ikonomicheski. Triesta i ftora godina ga preze vlasta Chaldari na desnata partia. Posle stana druga revolucia vo voinata so Nikola Plastira ama ne uspea. Triesta i peta godina vo Mart stana poftorno nova revolucia vo voinata. Togash beshe minister na voinata Giorgi Kondili. Revolucionerite ne uspeae da ga zemat vlasta. I togash voinichkite sudovi go otsudia Venizelo i Plastira na smrt, ama ne gi ubia oti ne bea vo Grcia. Na ni ga frlia cela tezheva oti tia dvata bile vinovni za neshchata sho stavae vo Grcia. Generalo Kondili celoto vreme beshe Dimokratin. Togash kak go otkupia i otide da gi krepi desnite.

Caro Giorgi sho beshe began ot Grcia samo propagandi praveshe so ninite agenti za da se vrati poftorno naza vo Grcia i ke bidi po Dimokratin za narodo. I togash vo Grcia nemashe parlament. Ot edna partia imae nachionalna uprava i reshia sati zaedno da go donesat caro naza i duri da doidi caro Giorgi go naznachie Kondili da mu go ima mestoto duri da stigni caro vo Grcia.

Doide caro zaedno so brat mu Pavle i Giorgi odma go naznachi za presedatel Kosta Demertzi da formira parlament i pot presedatel Jani Metaksa. Triesta i shesta godina proleta Kosta Demertzi zdraf chitaf umre, i nikoi ne nauchi ot sho prechina.

I go ze presedatelsfoto Metaksa. I toi beshe voinicki oficer. Imashe odeno i vo Germania na skolie i beshe nogu Germanofil. Go sakashe fashiskio redjim na Hitler i na Musulini. I koga ga ze vlasta vo raci posle umirachkata na presedatelo po nekoku meseci so drugarite nini koito ga imae ninata misla napravia diktatura vo Grcia. Diktatura stana na chetiri Avgus triesta i shesta godina.

I togash stana golemo losho za Makedoncite sho zhivea vo Egeickio krai. Pochnae da gi terorirat, da gi zatvorvat po apsanite, gi pushvae po Grckite adi. Imashe deca Makedonchinia sho bea izlezeni uchiteli i nogu ot nif bea chklenovi vo Komuniskata Partia. Sati gi fatia i gi zatvoria vo apsanite.

Togash go imae fateno eden uchitel ot seloto Lagen, komshia na zhenata moja, beshe daskal vo Kleshchina. Go fatia i go zatvoria vo edna Grcka ada. Se veleshe Pavle Asprof. I tamo deka beshe zatvoren gi ucheshe drugite zatvornici pismo, oti poveketo narot togash ne znaeshe pismo, ne odea skolie vo tia loshi vreminia. I koshcho gi uchel lugieto pukna pushka i go ubia na mesto.

Metaksa go imashe kladeno minister na natrezhnite raboti na drzhavata. Se veleshe Maniadaki. Toi beshe gnasno kuche, ne samo nashite Makedonci sho gi zatvorvashe toku i sati Grci sho bea dimokrate i tia sho bea komuniste. Sati voinichki oficeri sho bea dimokrate gi frlia ot voinata. Togash stavashe i revoluciata vo Ispania. Napravi i Franko diktatura i gi istepa sati komuniste. Se plashea i vo Grcia da ne stanat komunistite da napravat revolucia. I taka so stotini fatvae i gi zatvorvae po apsanite.

Togai doidoa oshche pogolemi teshkotii za Makedonckio narot. Terorizamo sho stavashe vo Makedonia ne se dokazhva. Se zapre da ne se govori Makedonckio jazik. Starite, mazhi i zheni, trebashe da odat noshno skolie da go uchat Grckio jazik. Stari zheni odea zimno vreme so edno drvo pot mishka za da ga palat sobata da ne mu studi. Oti i nie decata sekoi den koga odeme na skolie trebashe da nosime po edno drvo za sobata. Ti beshe gre da gi gledash stari zheni da odat na skolie vo tokai snegoi i da padinat vo snego. Aku nekoi ne odeshe na skolie go sudea i platvashe edna suma pari.

Istata godina koga stana fashizam vo Grcia doide caro Giorgi vo Lerin i sati skolinia ot sati selo beme da go prechekame so kitki cveke vo raka. Sekoi eden togash formirae mladincka organizacia za sati mladi vo Grcia, se veleshe E.O.N so kusi bukvi, Etnicka Mladincka Organizacia. Chupi i deca trebashe da bidat vo taja organizacia.

Gi navratia sati mladi da si napravat sini rubi i askercki kapi. Chupi i deca kladoa oficeri desetari istoto koshcho imashe na voinata. Nie Neretci beme golemo selo, nogu chupi i deca, plneme edna cela brigada. Za glavatar beshe kladen eden nash selanin ot nashta mala, se veleshe Stefo Kimef. Toi naklade za desetari, omadarhe sho se velat po Grcki, samo ot trite mali sho trgae na Grcko.

Imashe zapovet ot Metaksa koga ke stretnuvame nekoi ot pogolemite da mu ga krenime rakata isto koshcho ga krevashe Germanckata voina. Samo edno sho ne veleme Hai Hitler.

Sekoi den na vecherta se bereme na stret selo i praveme gimnazia isto ku voinicite. Imashe nashi Neretci sho bea pushcheni ot askero i bea ku desetari vo askero. Tia ne uchea nekoku dena vo nedelata. Se bereme vo skolieto i ni pravea theoria za protif komunizamo, i Metaksa so caro ga spasia Grcia ot komunizamo i sega ke odi za napre. Ga peeme edna pesna za caro 'Tuo Aetou O Gios'. Na sokolo sino tatko mu na caro Giorgi Kostadin go velea sokol oti beshe nogu brs na sati raboti i alai beshe Germanofil. Zatoa Metaksa go chesteshe oti i toi istio beshe Germanofil. I edna pesna peeme za Metaksa sho ga spasi Grcia.

Za nashite postari maiki, babi i dedovi beshe nogu losho. Nemozhea da odat vo grado eli na dukiano da si kupat neshcho oti ne znaea da govorat po Grcki. Aku nekoi go fatvae policmanite, nie gi vikame korofilacite, odma go nosea na glavnata policia. Tamo odma mu velea da plati edna suma pari. I otia pari zevashe i korofilako sho go fati choeko da zborva po Makedoncki. Toa go velea 'afto foro' oti odma te osudvae koku da platish. Edni gi kaznuvae da platat i gi napivae edno maslo. Se veleshe po Grckio ezik recinolado. I ama go ispivashe toa maslo po nekoku minuti pochnuvashe choeko da driska. Koku sho sakashe da izlezi ot policiata i sakashe da pochni da gi plni pantalonite da techat lainata ot nogaicite. Beshe nogu grozno i stramno za Grcia sho gi praveshe via raboti na toi machen ot vekoite Makedoncki narot.

Nogu gi nosea na sut i gi sudea sudite i gi kaznuvae da platat pari zasho govorea po Makedoncki. Ne opitvae choeko dali znae da govori po Grcki eli ne. Mi raspravashe tatko mu na eden moi priatel, Velo Stasef. Toi ot Neret se imashe preseleno vo grado Lerin. Tia godini koga stavae via raboti toi beshe doiden ot Afstralia i koga stavae sudovi vo Lerin odeshe da slusha i da puli kako sudat.

Ga sudele nekoa zhena ot seloto Armencko. Prodavashe drva vo Lerin i oti na magareto mu veleshe "Odi pusto" ga chu korofilako i mu napravi sut. Taja kutra zhena ne znaeshe da govori po Grcki. Zela nekoi avokat. I koga doshle na sudo i korofilako mu veli na sudiata oti ga chu da govori po Bogarcki. I sudiata pochna da mu vika na zhenata oti go govori toi gnasen ezik.

I togash stanal avokato i mu veli na sudiata "Se arno, gospodin sudia, ama oti korofilako ne go donese drukio choek so govoreshe zhenata toku pravi atari." I togash sudiata mu veli "Istina, deka e drukio choek sho govorea zaedno so zhenata?" I korofilako mu rekol "Mu govoreshe na magareto." I sudiata togash mu rekol "Demek i magariniat govore po Bogarcki."

Vo Lerin mi raspravashe i za nekoi druk pak ot Armencko. Bil doiden ot Amerika i go fatie da zborva na nashio ezik i go sudea vo Lerin. I sudiata mu rekol "Stramno za vas Makedoncite. Nie Grcite turime toku krf za da ve uslobodime ot Turcite i ot Bogarite i vie ne go pripoznavate dobroto i mu go govorite ninio gnasen ezik."

I togash stanal Armenchaneco i mu veli na sudiata "Gospodin sudia reche oti vie Grcite isturite nogu krf za da ne uslobodite. Sega koi ke isturi krf da ne uslobodi od vas?" I togash go kaznae da plati dosta golema suma pari. Gi plati ama toa sho sakashe mu go reche. Ne mu se uplashi. Beshe drzhavlianec Amerikancki.

I edno drugo mi raspravashe tatko mu na zet mi Pandil, sfekoro na kerka mi Lefteria. Tia se ot seloto Gorno Kleshchina. Nekoi ot ninoto selo oral so volovite na nivata i mu vikal na voloite, na edenio vol "Gore-dolu", na drukio "Pano kato" po Grcki. Pominal nekoi korofilak i go slushna sho veli "Gore-dolu". I otide kai nego "Oti mu govorish na takof ezik na volovite?" I choeko mu rekol "Gospodine, voi edenio vol go imam kupeno ot eden prosfika, znae po Grcki da mu govorish. A voi drukio mi e moi, ne znae po Grcki." Go sudia i platil zasho veleshe "Gore-dolu" na ninio vol.

Nogu takvi neshcha stavae so nashio narot tia godini koito nemozhi nikoi da gi prepishi. Aku na pato ga stretnuvashe maika ti ali dedo ti, baba ti eli nekoa druga rodnina i mu pregovorvashe i te vidvashe nekoi korofilak ot daleku i da ne slushashe sho govorish oti znaeshe postarite sho ne znae da govorat Grcki odma ti praveshe sut.

Nie vo Neret trgame golema maka oti vo nashto selo imame policia i korofilacite. Odea pot pendjerite da slusha sho ezik govorat po doma. Lugieto gi beshe stra da izlezat po nadvor da pregorat so komshiata. I togash na Makedonckio narot mu se stemna i ne znaea deka da begat. Pochnae da odat vo Amerika, Panama, Brazilia, Francia, Afstralia. Naipoveketo Neretci doidoa vo Afstralia. Nemashe Neretcka familia sho da nema nin choek vo stransfo. Edni famili imashe po dva eli tri begani ot seloto. Nogu pochnae da si gi zevat i familite vo Amerika i vo Afstralia da si ga spasat familiata ot Grckio teror.

Triesta i sedma godina proleta jaska go zavrshi skolieto i esenta tatko mi si doide vo seloto poftorno ot Afstralia. I odma me pushchi da se ucha zanaet terzia. Se uche vo seloto. Maistoro sho me ucheshe beshe Giorgi Nedin. Tatko imashe misla da me zemi vo Afstralia oti togash terzilko vo Afstralia beshe dobar zanaet.

Mashinata shiachka beshe do pendjero i eden den jaska ime vlezeno vo mashinata da shia. Vo dukiano imashe doideno eden korofilak, se vikashe Petros Kapicinos. I govorea so maistoro Giorgi. Togash pomina po pato nunkata moja sho mimashe krsteno. Taja go imashe venchano i mojo tatko. Ka me vide na mashinata se navali nat zhamo i mi veli "Shiesh, Ico." Taja ne puleshe ot nadvor sho ima korofilak vo natre. Jaska ne mu otgovori, samo ga mrdna glavata. Korofilako go opita Giorgi ka ga vike nunkata. Mene mi go znaeshe imeto. Ni napravi sut i se sudime vo Kotori. Tamo gredea sudi oti vo Lerin ne prestignuvae da gi sudat lugieto oti so stotini gi nosea sekoi den za eziko. Jaska togash bef trinaese godini, i plati zasho ga za mrda glavata blizu pet stotini drahmi Grcki pari.

Korofilacite ku ludi trchae da fatve lugie zasho zevae za sekoi eden sho go fatvae golem bakshish. Nunkata moja plati poveke i beshe vdovica. Ninio mash se imashe ubieno za Grcia koga se biea so Turcite vo Mala Azia ama Grcite ne go pripoznavae toa. Te sake samo koga ke mu trebash. Setne te frle ku shlupka ot limon.

Korofilako sho ne sudi nas so nunkata toi den imashe zaneseno nogu Neretci vo Kotori, edni za eziko, drugi oti piea achik tutun. Za nashite Makedonci beshe zabraneto da ne piat achik tutun. Nitu da sadat. Samo prosfikite sho bea doideni vo Makedonia ot Azia, samo tia imae pravo da sadat i da piat achik tutun. A rodenite vo ninata zemia nemae nikakvo pravo, nitu da sadat, nitu da piat, i nitu da zborvat na maichinjo ezik. Korofilako Kapicino beshe naignasen ot sati drugite sho bea vo Neret korofilaci.

Imashe i eden druk korofilak, se vikashe Margariti. Toi praveshe drugi ulafchini. Vlegvashe vo kafeneto, sakashe da si go izvadi remeno ot polovinata i da pochni so remeno da gi bie lugieto. I sati begae i toi se smeeshe. Nogu si ga ostavae piachkata sho imae porachano ne dopiena na masata i begae ku ofcite sho gi padi vlko.

Gi gledashe ovia neshcha moio tatko i beshe nogu pishman zasho si doide ot Afstralia. Korofilako Kapicino kupvashe achik tutun ot prosfikite i go klavashe vo knizni torbinia mali. I bes da go vidat odeshe i mu gi klavashe vo djepovite na lugieto. I ot druga strana odeshe, gi fatvashe i obarvashe sho imat vo djepo. I odma mu praveshe sut. Eden star nash Neretec Risto Dimanin nemashe tutun vo djepo, i toi korofilako otide mu klade achik tutun i go fati i mu veli "Oti piesh takof tutun?" Stario mu veli "Gospodine, jaska ne pusha takof tutun. Simam paketa cigari." Mu se moleshe ama toa kuche ne go ostavi, go pushchi da se sudi.

Odeshe krs sato selo, za stavashe pot kukite da slusha ka govorat po doma i da merisa dali nekoi po doma pie achik tutun.

Tatko gi puleshe sati via krivini i mi veleshe "Ke oda vo Afstralia i odma ke te zema i tebe." Jaska ime naplodeno malu ofci, imame i dve mashki telinia gi rasteme za da si gi orame nivieto. Ka gi puleshe krivinite na Grcia, gi prodade sati volovi, ofci i veli ke ve zema vo Afstralia. Mene me pushchi vo Kostur da se ucha pak za terzia. Tamo imashe eden rodnina dukian ot sojo na baba mi ot Chetirok. Toi mi beshe na mene ftor brachet i beshe nogu dobor terzia.

Koga Italia vleze vo Albania i caro Albancki izbega preko Grcia pomina krs Lerin. Tatko se zgodi toi den vo Lerin i ka go vide caro Albanicki da bega si doide doma i odma mu veli na maika "Ke begam sega za Afstralia." Ne izbega togai ama proleta triesta i deveta godina doide vo Afstralia. Jaska taja godina ime odeno vo Kostur. Po malu vreme ot koga tatko otide vo Afstralia Grcia sobra asker i gi ze sati mski i koni po selata. Velea oti Italia se godi da udri na Grcia. Den za den sati chekame da udri Italia ama ne stana takvo neshcho i po malu vreme ni gi vrnae mskite na sati.

Predi da bega tatko za Afstralia sime doideno jaska ot Kostur za zapos koga zapostuvae za Veligden decata ot nashata mala. Taja godina ga imae napraveno shenicata kai Barata, sho go velime edno mesto. Nie Dolno Malci na vecherta bea sobrani stari i mladi okolu shenicata. I mladite igrae ora i Grcki i Makedoncki.

Otidu i jaska tamo so decata i po malu vreme stignae dva korofilaci. Edenio beshe Margariti, toi sho gi bieshe starite so remeno vo kafeneto. Drukio se vikashe Anastasi Guguli. I Anastasi koshcho si sedeme so decata doide tamo pri nas i ni udri po nekoku trasnici na mene i na dva moi priateli, Vasil Petrin i Giorgi Gazilainof. Tamo beshe i eden priatel na tatko. Togash i toi beshe doiden ot Amerika. I koga vide da ne bie korofilako, odi, mu veli "Zasho gi biesh decata?" I toi mu veli "Zasho peat Bogarcki pesni." Nie decata ne peeme. Samo chupiniata igrae ora i zapevame po nekoa pesna ne Makedoncka, peea Grcki pesni.

Toku toi korofilako beshe skaran ot ponapre so voi priatelo na tatko oti ednash ninata zhena, moita maika i nekoku drugi zheni ga zea kal za da napravat ot kalta cerepni za da si pechat pogachi natre vo cerepnite. I voi korofilako sho ne udri gi chu zhenite koga ga pravea kalta da zborve po Makedoncki i koshcho bea brkani po nozite so kal gi zanese na golemio sho mu beshe na Neretcka policia.

I togash ka nauchi voi priatelo na tatko, se vikashe Vasil Melichef, odma mu otide na policiata i mu se razvika sekak nego. Ne go beshe stra oti ninio tatko beshe na Grcko i beshe nogu poznat so Pavlo Mela koga beshe doiden vo nashite mesta. I zatoa ne mu se plasheshe. Mu veli na golemio "Utre ke oda vo Lerin i ke mu kazha na pogolemite za voa sho go pravite vo seloto." Drukio den otide vo Lerin i mu kaza na golemite za zhenite sho gi zanesoa so se kal po nozite i mu rekol "Tatko mi se boreshe protif Bogarite za da doite vie vo nashto mesto i sega vie ni ga tchite glavata."

I zatoa so korofilako ne se sakae. I koga ne bi nas korofilako mu veli na nego "Utre ke oda vo Lerin i ke ti kazha zasho gi bi decata kogato ne bea ftesni." Drukio den striko Vasil otide vo Lerin, opita eden nash avokatin Neretec, Minela Gelef. Mu raspravi na Minela ka stana rabotata i Minela mu veli neka mu napravat decata sut i da go sudat. I togash drukio den ne ze striko Vasil, ne zanese pri Minela i mu napravime sati tri sut i go sudime. I na sudo plati dosta pari oti nie beme oshche mali. Jas i Giorgi nemame doplnato nito petnaese godini. Vasil Petrinio beshe edna godina pogolem od nas so Giorgi. I ot koga go sudime ne imashe nakuso da ne fati vo neshcho krivo za da si go izvadi inato.

Predi da bega tatko za Afstralia go imashe fateno tatko so zeleni drva. Go zanese na policiata i go sudi za drvata. Jaska si doidu ot Kostur oti nemashe koi da mu pomozhi po rabotite na maika. Rabotame po nivieto.

I na vecher praveme gimnazia sati deca i chupi ot seloto. Imame dva mina sho sfirea boria. Bea pominati asker. Edenio beshe Ilo Nikolof, drukio Vasil Milef. I dva mina imashe sho ropae mali tapanchinia. Edenio beshe Tanas Dimof, drukio Risto Novackof. I tia dvata imae sfrsheno askero. I koga ke se naredvame chupi, deca, cela brigada napre burite i tapanchiniata i marshuvame beshe ubavo da pulish. Stoeme ku voinichka brigada.

Nogu pati maioro sho beshe vo Lerinckata okolia ne vikashe sati sela da se berime vo Dolno Kotori i koga da odeme nie Neretci se chudea so nas oti beme nogu. I oti pochnuvae burite da sfirat marshovi i stoeme ku redovna voina samo sho nemame pushki.

I nogu beshe ubavo na Veligden na Velipetok koga go vrtea Ristos. Se naredvame sata mladina tri po tri. Napre popo so Ristosovoto telo naruzhano so kitki, sekakvi cvekinia po nego. Dvata mina so burite i dvata so tapanchiniata da sfirat i da ropat na zhalovno. I sata brigada ot mladi po nif so novite plachki sho gimame napraveno za mladinckata organizacia. Toa beshe nogu ubavo da go gledash i da slushash burite da sfirat na zhalovno koshcho sfirat vo voinata koga ke nosat nekoi voinik umren za da go zakopat.

Selata sho imae policia trgae pogolema maka ot drugite sela sho nemae policia. Se chuvae da ne govorat Makedoncki koga ke odeshe nekoi korofilak vo ninoto selo. Nie sho imame polici vo selata trebashe da se chuvame sekoa edna minuta. Nie decata i mazhite sho imame mski i koni odeme noshiata da gi pasime koga ke se pokosvae livagieto i se sobervae nivieto. Odeme grupi da gi pasime i tamo spieme. Si zevame pokrivachi so nas i tamo deka ke si legnuvame noshiata gredea korofilacite skrishno da slushe dali govorime po Makedoncki. I nogu gi fatvae i gi sudea.

Ednash imame odeno nekoku deca ot nashata mala i nekoku ot Kapolichoa Mala, ke da beme nekoi petnaestina. Imame odeno so mskite vo Filei livagie podolu ot seloto. Noshiata doidoa korofilaci da slushe ka govorime. Nie razbrame sho ima korofilaci taja vecher i sati govoreme po Grcki.

Staname na utroto vo zorata da si doidime po doma za da odime po rabotite. Togash bea pozhnati nivieto po visokite mesta. Edni imame da nosime snopie, drugi da vrzvame. I sati staname porano vo zorata i koga si gredeme za vo seloto stigname kai loziata mestoto deka ga pravea starite padarnicata i si govoreme po Makedoncki ezik. Tamo vo trnieto imashe skrieni korofilaci. Koga nablizame blizu odma izlegoa ot trnieto i ne fatia sati i ne zanesoa pravo na golemio sho beshe vo Neret.

Toi beshe edna peda choek ama go imashe zakono vo ninite raci i mozheshe tia godini sho saka da pravi. Se vikashe Anagnostopulo. I koga otidome pri nego ne ze so ret, zede edno drvo kuso sho imae secheni za zimata i pochna da mava na nas po racite i ni veli "Ne vie stram, vie sho ste vo mladinckata organizacia E.O.N, da go govorite voi gnasen Bogarcki ezik?"

Ni udri po deset stapovi na sekoa edna raka i ni veli "Ne ve pushvam na sut oti ste vo E.O.N.T.O. Odite si po doma i oshchednash da go zaboravite toi giupckio ezik." Duri da si odime doma racite se storia svita crveni i pochnae da ni se natekvat.

Toi den so maika trebashe da odime da vrzvame edna niva sho ga imame pozhnato vo Derveno blizu do sinoro Trsiancki. Otidome so maika i pochname da gi berime po lozite za da gi vrzvame snopie. Mene racite mi se potekoa i nemozhe da mu pomozha na maika mi. Trebashe i jaska ot ednata strana da ga trgam ezhicata za da se stegni snopo. Po nikakof nachin nemozhe da ga trgna ezhicata. Maika sama se umori da vrzva sama. Eden mesec gi klave racite vo sol za da se otechat. Toa ne ke go zaborava nikogash.

Togash vrveme crna zhivot. Zhenite sho nosea crveni fustani gi navrtvae da gi vapsat drugi kalari. Mazhite aku nosea crvena gravata ne gi ostavae oti toi kalar bil komuniski. Nekoi aku okolu usheto ostavashe podolu kosata odma go za belezhvae oti je komunistin. Sho vidvae crveno odma go za belezhvae. Posle nekoku godini eden Grk pisatel, se vikashe Psathas, imashe pisano na eden Grcki vesnik za tia crni godini. Togash veli aku nekoi jadeshe nogu domati eli chereshi eli so drugo beshe crveno odma go klavae aps. Eli ako odeshe po pato na levata strana go vrvea za komunistin.

Pak za nas imashe nogu drugi iminia. Ni vikae vulgari, ohrana, neznamci, komuniste, giupci i nogu drugi imina. Za neznamci sho ne velea toa ime ni go kladoa oti nekoi korofilak eli nekoi druk Grk ga opitvashe nekoa zhena za neshcho i taja mu otgovorvashe "Ne znam. Sho mi velish, bre chedo?" I zatoa ne vikat neznamci.

Velea togash koi ima keramidi na kukite da gi vapse sina boja, da ne bidat crveni. Narodo beshe otchaen ot zhivota sho ga zhivea tia godini i sekoi eden ot pogolemite puleshe kak se mozhi da izbega i da ne gi puli tia varvarcki raboti sho mu gi pravea Grcite. Bea pot Turcko ropsfo pet stotini godini i nemae videno takof teror. Turcite ne mu go zaprea eziko. Ne gi navrtvae da si gi vapsat crvenite fustani i keramidite po kukite.

Vo seloto togash ostaname samo nie pomladite. Nogu sho bea odeni porano vo Afstralia pochnae da si gi zevat decata. Jaska cheke sekoi den da doidi nekoi abar ot tatko da me zemi i mene vo Afstralia.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret