Megunarodna Sorabotka

Taja godina Germanckata voina na Ruskio front napredvashe nogu. Hitler se brzashe da ga zemi Rusia predi da stigni zimata. Deka vrveshe Germanckata voina se pra i pepel praveshe. Stigna do Stalingrat i tamo mu beshe grobninata. Nemozhea da odat ponaka. Gi fati i zimata. Ne bea ucheni vo snego koshcho bea Rusite.

I togash Stalin mu pregovori preku radioto na Ruskio narot. "Sega Rusia vi ga ostavam na vashite raci. Ako sakatae da bite robie pot Germanckio okopator ostavite go, neka ve zarobi. Pak ako zhaleete za nashta zemia, borite se protif fashiskio okopator." I togash Ruskio narot mashovno se digna da se bori protif okopatoro. Vo ulicite vo Stalingrat se borea mrsha so mrsha. Tamo Germania ga izgubi naidobrata voiska.

Stalin imashe napraveno sojuz so Amerika i so Anglia i chekashe i tia da otvorat front protif Germania. Ama Anglichanckio prai minister Chorchil ne sakashe odma da mu otvori front na Germania. Toi chekashe Germanci da ga okopire sata Rusia i togash koshcho Germania ke bidi zaslabena i togash da udrat zaedno so Amerikancite i so Francuskata voiska sho beshe begana vo Alzheria.

Ama presidento Amerikancki ne se soglasvashe so na Chorchil mislata. Sakashe odma da mu se pomogni na Rusia so oruzhie i so sekakva druga pomosh.

Chorchil izigra golema politika na Ftorio Svecki Boi. Od edna strana ga sakashe Germania da udri na Rusia. Ot druga strana ne ga sakashe Germania da ga udri Anglia. Oti togash ot koga ga ze Francia i drugite drzhavi vo Evropa aku udirashe pravo na Anglia za kuso vreme ke ga imashe okopirano.

Chorchil pochna da nosi voina vo Egipet. I Hitler si veleshe oti Anglia se godi da udri vo Evropa otkai Turcia eli otkai Grcia, i nogu voina donese vo Grcia, koshcho pisi vo eden Bogarcki buk za istoriata na Bogarckio narot pisana na Ingiliski ezik. Imeto na buko se veli Short Stori Fo Bolgaria.

I tamo kazhva oti Germania imashe trista i pedese iliadi voinici vo Grcia. Morieto otkai Turcia go imae naplnato so bombi. Okolu grado vo Grcia sho se vika Aleksandrupoli celoto morie ukai Dardanelite beshe sato so bumbi natre vo vodata i celata okolia beshe nasadena so bumbi, koito Grcite gi velat narki.

Se sluchi jaska da oda vo toa mesto da sluzha voinik. I nemozheme da izlezime nadvor ot pato po nivieto oti imashe premnogu bumbi (naki).

Nogu oficeri na Hitler mu velea da udre pravo na Anglia ama toi ne slushashe nikoi. Mu veleshe oti Anglia ke udri otkai Grcia. Tamo padna nogu nadvor, nemozheshe da ga razberi politikata na Chorchil. Beshe nogu lut i nogu brs.

Eden Bogarcki vesnik imashe pisano za politikata na Chorchil i na Hitler. Imashe i edna slika kadro na prvata stranica. Imashe napraveno edno ezero i vo ezeroto imashe edna riba. I na stranata bea zastanati Hitler i Chorchil, i se pulea kako da ga fatat ribata. Hitler se frli natre vo vodata so se plachki za da ga fati ribata i se udavi natre vo ezereto. Chorchil sednat na stranata, go izvadi luleto i so luleto pochna da ga crpi vodata da go isprazni ezereto za da ga fati ribata so kolai. Toa sakashe da kazhi oti imashe golemo trpenie i satio Ingiliski narot takof je ima golemo trpenie. I zatoa go ime zabludeno cel sfet so nina politika.

Chorchil pishi vo ninio buk neshcho i za Stalin kako go izlagal koga se stanale vo Jalta da govorat kako ke go podelat sfeto posle izgubvanieto na Germania. Koga se stanae trite da govorat, Ruzvelt, Stalin i Chorchil, togash Chorchil imashe napisano na edna kniga za sati Evropeickite drzhavi sekoa edna kakva politika ima. Za Bogaria mu napisa oti osomdese na stoto ve sake vas. Pak za Grcia mu na pisal oti osomdese na stoto ne sake nas. Za Srbia pedese na stoto. I za drugite drzhavi mu pisa kakto toi sakashe.

Mu ga dashol taja kniga na Stalin da ga vidi i toi ga vishol sho pishi i mu ga vrati naza bes da mu dadi vnimanie za presentite sho gimashe pisano vo knigata. Oti vo Grcia narodo beshe poveke ot osomdese na stoto sho go sakae komunizomo. Ama Stalin ne se svesti togash i Chorchil pishi vo buko oti Stalin se izlaga za Grckata rabota koito istio znaeshe sho stava vo Grcia. Na Stalin mu beshe stra da ne ga izgubi Polonia. Go podelie sfeto kakto sakae pomegu nif.

Pred toa vreme ime resheno da mu otvorat boi na Germania otkai zapat.

Germanckata voiska sho beshe vo Rusia pati golema zaguba i se razbra oti ke go izgubi bojo. Nogu voinici Germancki sho bea zeni ot drugi nacii pochnae da bege ot voinata. Odea so partizanite. Imashe Polaci, Ungarci, Chehoslovaci, i Rusi.

Vo nashto mesto imashe blizu stotina takvi voinici sho bea begani ot Germanckata voina. Poveketo bea Ruslaci. Imashe eden partizan ot Peshoshnica, toi beshe ot prosfikite sho bea doideni ot Rusia i naseleni vo Makedonia. Toi znaeshe Ruski da govori i zglavnio shtap na partizanite go imae naznacheno nego da mu bidi oficer na sati tia voinici. Imashe lazhovno ime koito se vikashe Avgerinos. Nogu pati pominvashe po nasheto selo i tia Ruslacite sakae da gi nosime za jadenie po kukite tia sho ime rakia. Rakiata ga piea ku nekoa voda. Edni ga drobea so lep ku mleko da srke.

Zimata beshe nogu machno za Germanci da odat po planinieto da gi gonat partizanite. Koga nabliza proleta snego beshe stanat otkai prisoinite mesta i nogu od nas sho imame nivie imame odeno da rabotame. Jaska so maika mi i zhenata imame odeno na edna niva sho go vikame Dabo. Tamo imame sadeno planuchki. Otamo se puli pato sho odi za vo seloto Lagen. Pulime ot karshi Germancka voina naredena odi za vo Lagen, alai imashe oshche snek.

Se pulea nogu dobro i koga stignae vo seloto nie chekame da vime kadeshi da izlegve ot seloto. Si veleme oti ode da go gore seloto, oti pret nekoa nedela go izgorea seloto Bel Kamen. Tamo pot seloto se imae udreno so partizanite i se imae ubieno nogu Germanci. I drukio den go zapalie sato selo. I zatoa nie si veleme da ne ode da go izgore i Lagen. Zhenata mi se sakaldisvashe za ninite da ne patat neshcho.

Toku po malu vreme pulime izlegoa ot seloto i se naredia po pato sho odi vo Bapchor. Tamo beshe zglavnio shtap na partizanite. I koga nablizae edno mesto go vele Turckite Grobishcha, tamo imale ubieno nekoi Turci vo postarite godini i zatoa gi velea Turckite Grobishcha. Troa ponaka Turcite imae napraveno edna zgrada i tamo chuvae sekoi den. I toa mesto mu ostana da se vika Karaulo. Otamo udolu pochnuva Bapchorckio sinor.

Partizanite imae zeno abar oti Germanci ode za Bapchor i go imae fateno sat rido ot Karaulo duri do Neretckata planina nat Porta sho go vikame toa mesto, i duri do Golema Padina. I koga stignae Germanci na toa mesto slushname pluskeva, pochnae mashinganite ot dvete strani da puke. Se ubia nekoku Germanci i nekoku se rania. Nemozhea da se kachat, beshe nogu golem snego. Cel den se pluskae i pred da se stemni se vrnae naza.

I nie si veleme vo Lagen ne ke ostani zhiva dusha. Ama ne mu napravie nishcho na seloto. Edni kazhve oti eden Lagenec, Tanas Gelichin, toi go imae fateno partizanite oti krepeshe nogu na Bogarcko. I toi gimal nakazano Lagenci koga Bogarite gimae fateno nekoku Lagenci i koga gi donesoa vo Neret.

I zatoa partizanite go fatia i so nego zea i eden druk Lagenec, Kole Dimof. Gi pominae vo Neret i togash Kole Dimof skokna ot eden most vo rekata za da se otepa. Ama mosto beshe nogu nisok i ne pati nishcho.

I togash sleze eden partizan, se vikashe so lazhovnoto ime Keravnos, beshe prosfika ot Kleshchina. Mu udri nekoku kondaci i go ze pak so nego. Ne gi ubia. Toa mu go napravia za da gi zaplashat.

Tanas beshe zet Neretcki i mu reche da go ostavat da odi da spie vo dedo mu tatko mu na zhenata, nina dedo mu beshe Cvetko Bivolchef. Go pushchia vo dedo mu i eden partizan so nego da go chuva za da ne pobegni. Toi preku pendjerata noshiata mu pobegna. I otide vo Lerin. I tamo rabotal zaedno so Germancite i mozhi Tanas da pomozhi sho ne go zapalia seloto. Koshcho kazhvat Lagenci tamo deka zhivel Tanas mu otishle noshiata nekoi ot organizacite sho bea vo grado i go zaplashia. Mu rekoa bidi so Germanci i so Bogarite ama ke ni kazhvash sho prave Germanci. Oti aku ne ni kazhvash nie ke te ubieme. I koshcho kazhvat pomozhil za nogu neshcha.

Partizansfoto vo Jugoslavia beshe nogu po silno ot sati drugi drzhavi. Tito go imashe organizirano narodo i mu imashe dadeno plno pravo na sati nacii da si formirat nini brigadi. I na Makedoncite mu dade plno pravo, i koga ke se uslobodat ot Germanckio i Bogarckio okopator da si ustroiat Makedoncka republika. I taka stana po oslobodvanieto. Vo Jugoslavia stana Makedoncka republika.

Tito imashe pushcheno edenin prestavnik vo Grcia da se stani so Grckite lideri, da napravat zaednichka voina so Grcia i zaedno da se borat. Ama Grckite lideri ne se soglasia. Gi beshe stra da ne ga izgubat Makedonia. Prestavniko sho doide da govori so Grcite se vikashe Tempo, toa mu beshe lazhovno ime. I taka se vrati naza bes da uspee nishcho. Aku stavashe zaednichka, borbata ke beshe podobro za nas Makedoncite, i Grcite mozhi da ga dobivae borbata koshcho ga dobi Marshal Tito.

Eden den doidoa nekoku partizani vo Neret. Se kazhvae Turunchefci. Bea po narodnos Makedonci. Se stanae so partiata vo seloto i ne sobrae sati mazhi vo skolieto. I tamo dadoe rech oti sake da naprave otdelno Makedoncki partizancki brigadi bashka ot Grckite i da se kazhva Makedoncka Narodna Osloboditelna Voina.

Vo Neret imashe eden ot seloto Kotori. Toi beshe vo politichkata organizacia i stalno sedeshe vo Neret. Se vikashe Todor. Beshe nogu dobor govoritel. Koga izvadi rech Todor Kotoreco, nogu nashi postari se rasplakae koga pochna da gi kazhva makite na Makedonckio narot, ka pomina ot Turckata imberia i ot Grckio fashizam na Metaksa.

I mu reche na narodo da izlezat partizani za Makedonia i za Makedonckoto ime. Sakae dobrovolci. I togash nogu nashi reshia da odat partizani. Na nogu tatkoi mu mu rekoa odite ot koa gi potkrena Todor so lafovite sho mu gi reche.

Turunche beshe ot seloto Eksishovo i sakae da se odelat ot Grcia. Sakae Makedoncka aftonomna drzhava. Tia sho se zapisae da ode mu rekoe "Odma sega da bidite gotovi i ke doidite so nas." Se imashe zapisano i brachet mi Mitre Stamenof. Tetin Giorgi mu reche da se zapishi ot koga gi chu ubavite lafoi na Todor.

Kinisae ot seloto. Misla ke da otidoa do Kotori i pa naza gi vratia. Ne znam sigurno zasho ama misla razbra Grckata partia sho sake da prave Makedoncite i misla ke da gi sprechia i mu promisae oti ke napravat Makedoncka brigada, i koga ke se uslobodat ot Germanci ke mu se dadi pravo na Makedonckio narot da si govori na maikinio ezik, a ne da stani bashka republika Makedonia.

Chetiriesta i chetvorta godina Germanci sho bea vo Jugoslavia imae pochnato krvavi borbi protif na Tito partizanite. Gi beshe stra ot Tito akuto pochnat da se gzat ot Grcia Tito da ne mu go sechi pato i ostanan zatvoreni vo Balkano. I zatoa pochnae golemi borbi vo Jugoslavia.

Dve Makedoncki batalioni prefrlia vo Grckata teritoria. Edni zastanae vo Lagen a poveketo doidoa vo Neret. Doidoa na deno Veligden. Se naplna nashto selo so partizani. Vo sekoa kukia imashe po dva tri partizani. Vo nas imae doideno tri mina i bea ot Bitolckite sela. Bea nogu dobri lugie. Ne barae nogu zgodni raboti. Mu pobarae na maika da mu napravi makalo. Vervae ot siromashchia. Sedia vo nashto selo blizu edna nedela. I otamo kinisae da ode ukai Prespata, ama padnae na Germancka voina i nogu ot nif zaginae vo taja borba.

Se vratia naza. Pominae pak po nashto selo i preku Lagen. Slegoa vo Gorno Kotori i otamo prefrlia preku Banica i planinata Kaimaksilar i vlegoa poftorno vo Jugoslavia.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret

 

Next Book »